B. Križ

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V prvih stoletjih so bila rimska mesta in večja gospodarska posestva, vile rustike, opremljena z množico nam v današnjem času popolnoma vsakdanjih stvari, ki pa do tedaj niso bile znane in so bile predvsem nevsakdanje in nedostopne vsem tedanjim prebivalcem.

Tu predvsem mislimo na način življenja v stavbah, grajenih iz kamenja in opeke, vezanih z apneno malto in kritih s strešniki. Ometane stene so bile pogosto poslikane s freskami, tla so krasili mozaiki. Stavbe so imele ogrevalni sistem – hipokavst, bazene in tekočo vodo. Vodovodi so bili speljani v večja naselja, pa tudi na nekatera velika podeželska posestva – vile rustike.

#36 PODKAST DOLENJSKI LIST

Borut Križ: Največje grobišče v Evropi najdete v Novem mestu

Na Dolenjskem poznamo dve večji mestni naselbini ob pomembni državni cesti, ki je povezovala središče rimskega imperija z vzhodnimi provincami − Neviodun (Drnovo pri Krškem) in Pretorij Latobikov (Trebnje).

V Neviodun je bil speljan vodovod iz vasi Vir pod Gorjanci, na območju Pretorija Latobikov pa je bila voda po lončenih ceveh speljana tudi do nekaterih velikih gospodarskih posestev.

Pri vasi Kamni Potok je bil odkrit del cevovoda, ki so ga sestavljale do 38 cm dolge lončene cevi premera 13 cm. Izdelane so bile tako, da so bile na eni strani ožje, na nasprotni pa razširjene še z dodatnim robom, kar je omogočalo, da so bile vdete druga v drugo.

Časovno jih ne moremo natančno opredeliti, saj se način njihove izdelave ni spreminjal. Večina rimskodobnih arheoloških predmetov in napisnih kamnov z območja Trebnjega sodi v čas med 2. in 4. stoletjem, zato lahko tudi lončene vodovodne cevi okvirno postavimo v ta čas.