D.S.

Ta naziv pripada Gašperjevemu kostanju, ki raste na kmetiji Kiškovih na Močilnem nad Radečami. Je 18 metrov visok mogočnež, ki so mu na prsni višini namerili obseg kar 11,3 metra. In zakaj Gašperjev? Zato, ker so ob njem zrastle že štiri generacije Gašperjev Kiškov. 

Naša kulturna dediščina

Veste, kje raste najvišje drevo v Sloveniji? To je sekvoja pri gradu Pišece

Leta 1976 je republiški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine vpisal Gašperjev kostanj v seznam najpomembnejših naravnih dediščin Slovenije. Leta 1998 pa je občinski svet Občine Radeče razglasil Gašperjev kostanj za dendrološki spomenik. 

D.S.

Kljub svojim okoli 400 letom Gašperjev kostanj, tudi zaradi rednega strokovnega nadzora, še vedno obilno plodi, po grobi oceni okoli 200 kilogramov na sezono. »Pred dvema letoma so drevo strokovno obrezali arboristi, kar je za tako staro drevo gotovo zelo dobra popotnica za naprej,« pripoveduje Mateja Kišek Vovk, doktorica dendrologije ter ravnateljica Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor. Drevo je razvejano v štiri vrhove, ki so na dveh višinah med seboj povezani s široko elastično vrvjo, da krošnjo varujejo ob močnejšem vetru ali drugih vremenskih neprilikah.

Kostanjev rak in šiškarica

Drevo je v dobri kondiciji, ima pa nekaj suhih vej, ki so posledica okužbe s kostanjevim rakom, pravi Kiškova. »V Evropi in Sloveniji se je bolezen pojavila v 60. letih preteklega stoletja. Za stara drevesa ta bolezen niti ne pomeni večje težave, saj se drevesa ves čas obnavljajo. Pri mlajših drevesih pa je lahko rak usoden. Če se pojavi, na primer, na deblu, se nekroza hitro razširi po celotnem deblu; s tem je onemogočen pretok hranilnih snovi in taka drevesa propadejo.« 

Leta 2015 pa je v naše kraje prišla še ena nadloga – kostanjeva šiškarica. »V Evropi se je sicer pojavila že leta 2008, leta 2015 pa se je zelo množično razširjala po Sloveniji in ni bilo drevesa, ki ga ne bi napadla šiškarica. Listi so bili tako poškodovani, da niso niti mogli opravljati svoje funkcije.«

D.S.

Delež kostanjevih dreves upada 

V zadnjih desetletjih v Sloveniji prav zaradi bolezni delež kostanja vztrajno upada. Na Močilnem na 580 metrih nadmorske višine pa ga je še vedno veliko, drevesa se stalno obraščajo. »Tukaj so tipična kostanjeva rastišča, topla lega, kisla tla, skratka vse, kar kostanju izjemno paše,« pove sogovornica. 

Kostanj sicer izvira iz Male Azije. Ker pa je že več kot 2000 let prisoten v srednjeevropskem prostoru, ga imamo za avtohtonega, pravi. »So ga pa že v antičnem času zelo radi nosili s seboj ob selitvah po Evropi, ker je primeren za prehrano. Na enak način se je širil tudi oreh in še marsikatere druge vrste dreves. Za izjemno kakovostnega in uporabnega velja tudi kostanjev les, saj ima zelo veliko taninov, čreslovin, ki v zunanjih vremenskih razmerah lesu dajejo obstojnost. Zato je kostanjev les, podobno kot hrast in robinija, zelo uporaben za zunanje ograje in zunanje pohištvo.«

D.S.

Bogastvo drevesnih vrst 

Mateja Kišek Vovk je tudi avtorica knjige Drevesa Slovenije in vse tisto, kar niste še nikoli slišali o njih, ki je pri založbi Kmečki glas izšla letos, nastajala pa je kar nekaj let. »Pri raziskovanju me je najbolj fasciniralo, kakšno ogromno pestrost drevesnih vrst imamo v Sloveniji in kako zelo smo ljudje z drevesi povezani. Imamo kar 71 avtohtonih drevesnih vrst, od tega enajst iglavcev, preostalo so listavci.« 

Prav povezanost človeka z gozdom in drevesi je po njenem mnenju tudi razlog, da Gašperjev kostanj danes še vedno živi. Mateja Kišek Vovk je z njim tudi sama močno povezana. Navsezadnje je to drevo vsaj delno tudi krivec za njeno poklicno pot. Ali, kot je zapisala v svoji knjigi: »Brez pretiravanja lahko rečemo, da je to drevo tudi najbolj družinsko od vseh slovenskih dreves. Verjemite mi, saj je to drevo mojega življenja. V njegovi senci sem preživela otroštvo in njegovo življenjsko energijo nosim s seboj, kamor koli grem.«