I. V.

Natečaj Naj prostovoljec, prostovoljka in prostovoljska skupina so leta 2017 začeli po vseh osnovnih in srednjih šolah. S tem spodbujajo zavedanje, da so vrednote solidarnosti, humanosti in prostovoljstva enako pomembne kot dober šolski uspeh ali celo pomembnejše.

Manca Janc z Lešnice, dijakinja 2. letnika Gimnazije Novo mesto, že drugo leto opravlja telefonsko družabništvo in se enkrat na teden druži s starejšo gospo, ki se vedno razveseli njenega klica. »Pogosto sem edina, s komer ta dan spregovori, zato ji najini vsakdanji pogovori veliko pomenijo,« pove. Sodelovala je tudi pri dobrodelni akciji Zelemenjava in razdeljevanju novoletnih daril otrokom iz socialno ogroženih družin. »To me je zelo ganilo, saj so bili otroci navdušeni nad darili. Ob takšnih trenutkih vedno znova spoznavam, da včasih že drobna pozornost prinese veliko veselja,« poudari. Tudi v šoli rada ponudi roko, če kdo potrebuje pomoč.

Osebni arhiv

S prostovoljstvom se je prvič srečala doma, saj je njena babica vrsto let članica krajevne organizacije Rdečega križa Otočec. »Nato pa v osnovni šoli med pripravami na tekmovanje iz prve pomoči. V lanskem šolskem letu sem se odločila za še bolj zavzeto sodelovanje pri Rdečem križu, ko smo bili z razredom na medgeneracijskem druženju z njihovimi uporabniki. Kot gasilska pionirka in mladinka sem sodelovala tudi pri PGD Otočec tako kot oba moja brata, sem tudi animatorka na oratoriju v župniji Št. Peter - Otočec,« pripoveduje.

Osebni arhiv

In kaj Manci pomeni prostovoljstvo? »Je poslanstvo delati dobro v korist drugega brez tega, da pričakuješ nekaj v zameno. To me notranje bogati. Rada pomagam in želim narediti svet vsaj malo boljši. Včasih se vprašam, ali sem naredila dovolj, a se sproti učim, da ni pomembno, koliko stvari narediš, ampak kako jih narediš – s srcem in iskreno željo pomagati,« poudari Manca Janc, ki si želi prostovoljstvo nadaljevati tudi med študijem, za katerega pa se še odloča.

Želi vračati družbi

Novomeščan Maj Meršol, trenutno še dijak 3. letnika Srednje elektro šole in tehniške gimnazije Novo mesto, se je s prostovoljstvom spoznal v osnovni šoli, resneje pa se je vanj vključil v srednji. »Navdušil me je prijatelj, ki je tudi prostovoljec, in mi pokazal, kako lahko k temu prispevam tudi sam. Tudi v družini imam zgled, saj je bil dedek dolga leta prostovoljec pri gasilcih,« razloži.

Prostovoljstvo mu veliko pomeni, saj ima občutek, da lahko nekomu polepša dan ali pa celo povsem konkretno pomaga. »Za to sem se odločil, ker me veseli delo z ljudmi in ker želim vračati družbi. Dalo mi je veliko novih izkušenj, naučilo me je potrpežljivosti, poslušanja in človeške topline. Kadar pomagam, se počutim koristnega in srečnega,« poudari.

Maj je pomagal v skladišču Rdečega križa, na kuharskih delavnicah, družabnih delavnicah, tekmovanjih iz prve pomoči za osnovnošolce in pri urejanju okolice VDC-ja v okviru Dneva za spremembe. Če je treba, pomaga tudi sošolcem pri učenju ali sodeluje pri šolskih dogodkih. »Najbolj pa sem se našel pri druženju s starejšimi, saj sem videl, koliko jim pomeni že preprost pogovor. Spomnim se gospe, ki mi je rekla, da sem ji polepšal dan, ker se je počutila slišano,« pove.

Prostovoljstvo želi nadaljevati. »Vidim se v poklicu, v katerem bom lahko delal z ljudmi, mogoče kot zobozdravnik ali pa kaj drugega. Vsekakor želim ostati povezan z delom, ki ima pozitiven vpliv na druge,« še pove Maj Meršol.

OZ RK Novo mesto

Večina prostovoljcev že od 6. razreda

Naj prostovoljsko skupino Osnovne šole Šmarjeta sestavljajo dekleta in fantje 9. a in b razreda: Viktorija Avsec, Urška Kovačič, Ela Krist Turk, Saša Radovanović, Katja Larisa Šumej, Ali Ivić, Luka Kopina, Matic Godec, Klemen Klenečič, Jan Dragman, Sara Zupan, Enja Kovačič, Ema Bobič, Anja Kepa, Uroš Pirh, Anne Mai Pihhlapu, Eva Vaupotič in Pia Šmit.

OŠ Šmarjeta

»So pozitivno naravnani, imajo občutek za sočloveka in so pripravljeni priskočiti na pomoč. Predlog za naj prostovoljsko skupino je nekakšna nagrada in zahvala za njihovo večletno delo, saj jih večina pri prostovoljstvu sodeluje že od 6. razreda. Vseskozi so radi sodelovali v različnih prostovoljskih akcijah, šolskih in tistih, ki jih pripravljajo različne druge organizacije. Pri delu so empatični, zanesljivi in samostojni,« pove njihova predana mentorica Irena Zupančič.

Kadar se zatakne pri učni snovi, pomagajo drug drugemu in sošolcem, pa tudi pri pripravi različnih šolskih pogostitev. »Pri delu so se učili strpnosti, iskrenosti, poštenosti in humanosti in te vrednote poskušajo prenašati tudi na druge. S svojim delom so prispevali k ugledu šole, predvsem pa pripomogli k prijaznejšemu, veselejšemu in strpnejšemu okolju, v katerem živimo,« je ponosna nanje.

Anja Kepa, Eva Bobič in Sara Zupan povedo, da so postale prostovoljke, ker se rade družijo z ljudmi in sklepajo nova prijateljstva. S skupino so se najraje udeleževale obiskov oskrbovancev v domu starejših. Z veseljem so sodelovale v različnih zbiralnih akcijah pa tudi pri izdelavi voščilnic za starostnike in v natečajih, ki jih pripravljajo na OZ RKS Novo mesto, ter se učile prve pomoči. Vesele so, da so dobile priložnost izkusiti prostovoljstvo.