Del otroštva miki Muster preživel v Krmelju, v stavbi današnje osnovne šole
Na včerajšnji dan bi bil legendarni mojster risanja in ilustracije, ustvarjalec stripov, slikanic in pionir animiranih filmov pri nas Miki Muster star 100 let.
Tisti, ki štejete kakšna štiri desetletja ali več, se prav gotovo spomnite hudomušnih likov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ter njihovih prigod, pa trojice zajčkov Cikcak, ki so otroke spravljali spat, reklam za Viki kremo in žvečilke Čunga lunga, TV spota za Jelovico: 'Ne bo vam uspelo'…
S temi in mnogimi drugimi nepozabnimi liki so odraščale generacije, njihov avtor pa je legendarni Miki Muster (1925-2018). Včeraj, na Mustrov rojstni dan, smo v Sloveniji obeležili tudi prvi nacionalni Dan stripa.
Del otroštva preživel v Krmelju
Miki Muster se je rodil v Murski Soboti, leta 1927 pa se je družina preselila v Krmelj, kjer je oče Jože Muster dobil službo kot prvi zdravnik v tamkajšnji rudarski bolnišnici, v kateri je danes osnovna šola. Miki je prvi razred osnovne šole končal v Šentjanžu, nato pa se je družina preselila v Ljubljano.
Čeprav so Mustrovi v Krmelju živeli le sedem let (Miki je imel tudi dva brata), so v tem nekdanjem rudarskem kraju v Mirnski dolini zelo ponosni na Mustrovo dediščino. Tako se skozi vse letošnje leto odvijajo razni dogodki v čas Mustru ter njegovim risanim junakom. V petek pa so vrata širšemu občinstvu odprli v Osnovni šoli Krmelj, kjer so v nekdanji Mustrovi otroški sobici na ogled postavili razstavo Mustrovih risb, knjig in časopisnih člankov o tem velikem mojstru.
Več kot 20 let risal Zvitorepca
Na Likovni akademiji je Muster končal študij kiparstva, od leta 1952 do leta 1973 pa je bil zaposlen pri Slovenskem poročevalcu, kjer je risal stripovske zgodbe. S stripom se je začel resneje ukvarjati v študentskih letih, za risani film pa se je navdušil že kot otrok, ko si je v kinu prvič ogledal Disneyevo Sneguljčico. »Takrat je bilo z mano konec. Sklenil sem, da bom delal risanke,« je dejal v enem od intervjujev.
Dogodivščine Zvitorepca, ki sta se mu kasneje pridružila še Trdonja in Lakotnik, je ustvarjal neprekinjeno več kot 20 let. »Zavestno sem se odločil, da ne bom nikoli risal nasilja. V mojih zgodbah in risbah ni prelivanja krvi. Sem in tja pade kakšna buška, ne gre pa za nobeno grobo nasilje. V 40 knjigah o Zvitorepcu ni nikoli nikomur tekla kri,« je nekoč dejal v enem od intervjujev.
Leta 1967 je začel ustvarjati tudi prve risane reklamne spote. Ker zvočne sinhronizacije takrat še ni bilo, je vse glasove, šume, zvoke ustvarjal v živo. Od leta 1967 do leta 1990 je nastalo okoli 380 reklamnih spotov.
Leta v Nemčiji
Želja po raziskovanju in ustvarjanju pravega risanega filma ga je odpeljala v Nemčijo, kjer je leta 1973 kot svobodni umetnik pri Bavaria filmu v Münchnu začel animirati serijske filme. Ko je sredi sedemdesetih let srečal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija 400 risanih filmov, ki so jo vrteli po vsem svetu.
Kot je nekoč dejal, je vse delal sam, od scenarijev, animacije, kopiranja do slikanja ozadij, le barvali in snemali so drugi. Pri tem je vsako leto zrisal še pet do deset reklamnih spotov za ljubljansko televizijo ter risal stripe za nemške naročnike. Risal in delal je tudi po 16 ur na dan.
»Stripi v tistem času pri nas niso bili najbolj družbeno sprejemljivi,« pripoveduje Ana Hočevar, upokojena ravnateljica krmeljske šole, ki je z Mustrom v začetku 90. let, ko se je vrnil v Slovenijo, navezala stik in ga pripeljala spet v Krmelj.
»Ne, da v Jugoslaviji ne bi smel risati stripov, pač pa so rekli, da je strip 'produkt gnilega Zahoda'. To je bil znan slogan,« je pripomnil nekdanji učitelj in ravnatelj Rado Kostrevc.
Prva razstava o Mustru
»Ko je v začetku 90. let prišel po dolgem času spet v Krmelj, smo ga vprašali, če lahko pripravimo razstavo o njegovih delih. Tako smo v avli spodnje šole v Krmelju leta 1993 pripravili prvo razstavo o Mikiju Mustru v Republiki Sloveniji, s predstavitvijo animiranega filma, risank ter vseh njegovih risb in kratkih filmov, ki jih je ustvaril v Nemčiji.«
»Razstava je bila res odlična in v letu 1995, ko je Miki Muster praznoval 70 let, smo obsežno razstavo postavili tudi v Dolenjskem muzeju, nato pa smo jo skupaj z Mustrom ter tedanjim direktorjem Dolenjskega muzeja Zdenkom Picljem selili po vsej Sloveniji,« pripoveduje Kostrevc.
V dveh letih si jo je ogledalo okoli 35.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije.Krmelj je tako prvi postavil Mikija Mustra in Slovenijo na stripovski zemljevid. Mustrova domišljija je vtkana tudi v podobo krmeljskega rudarskega škrata Knapca, za katerega je vsebinsko predlogo izdelal Kostrevc, literarno zasnovo pa vsestranski kulturni ustvarjalec iz Mokronoga, že pokojni Stane Peček.
Svetovni prvak v plavanju
»Ko je začel spet zahajati v Krmelj, smo se z Mustrom kar veliko družili. Zelo rad je prihajal sem, vedno nam je tudi kaj narisal, nas navdihoval,« se spominja Kostrevc. »Bil je odličen možakar, resda malo samosvoj, kot so vsi umetniki, sicer pa pronicljiv, poln energije.« Nekoliko manj znano dejstvo je, da je bil Muster tudi odličen plavalec, v mlajših letih celo plavalni trener, kasneje pa evropski in svetovni prvak med seniorji.
Za svoje delo je prejel kar nekaj pomembnih nagrad. Med drugim mu je leta 2014 tedanji predsednik države Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa, leta 2015 pa je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Po prevzemu nagrade je dejal: »Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni.«
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
