Mestna občina Novo mesto praznuje: podelili nagrade občinskim nagrajencem
Mestna občina Novo mesto je s sinočnjo slavnostno sejo občinskega sveta v Trdinovi dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine počastila občinski praznik. Tega praznuje ob obletnici podelitve mestnih pravic, ki jih je mestu na okljuku reke Krke 7. aprila leta 1365 podelil Rudolf IV. Habsburški. Tako letos Novo mesto praznuje 660 let od ustanovitve.
Župan Gregor Macedoni je v slavnostne nagovoru je poudaril, da letošnji nagrajenci simbolizirajo vse tisto, po čemer je Novo mesto poznano. »Cenimo preteklost, se iz nje učimo in črpamo ideje za ustvarjanje prihodnosti. Pri urejanju prostora smo premišljeni, vizionarski in inovativni. Vemo, da sta znanost in raziskovalni duh temelja kakovostnega razvoja. Mesto in podeželje sta enotna v gostoljubnosti do obiskovalcev od blizu in daleč. Naši kraji navdihujejo umetniške duše, naši ljudje pa se vedno odzovejo vabilu na dobro zabavo.«
Med aktualnimi projekti je izpostavil prenovo najstarejšega Narodnega doma v Sloveniji, ki so jo začeli v letošnjem letu. »Vodilo kompleksne prenove je spomenik preteklosti, osmišljen za bogato prihodnost. Med prenovo tako imenovanega Sokolca in našimi nagrajenci znova lahko potegnemo kar nekaj vzporednic. Opreti smo se morali na zgodovinske arhive, arhitekturo in matematiko, ustvarjamo pa nov dom kulture s turističnim potencialom, dvorana in nov atrij pa bosta kot nalašč za kakšen dober akustičen koncert.«
V Narodnem domu bo svoje mesto dobila tudi stalna razstava o najuspešnejšem novomeškem olimpijcu Leonu Štuklju, ki je tesno povezan z njim, saj je prav tu utrjeval svoje telovadne prvine, še bolj pa filozofijo sokolstva. Občani pa bodo, kot je dejal, za zdrav duh v zdravem telesu že kmalu lahko skrbeli tudi v prenovljenem urbanem parku na Loki.
»Po uspešno izvedenem arhitekturnem natečaju v zadnjih mesecih poteka intenzivno projektiranje in usklajevanje podrobnosti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, ki bo omogočilo novo moderno preobrazbo priljubljenega rekreativnega parka v neposredni bližini mestnega jedra,« je povedal in dodal, da so razvojna prizadevanja občine zadnjih let vseskozi usmerjena v skladen razvoj celotne občine. »V tem smislu je simbolno najmočnejša zgodba tega leta izgradnja vrtca v Gabrju.«
Ob zaključku nagovora je vse povabil na osrednjo prireditev ob 660. obletnici ustanovitve Novega mesta, pod katero so bo 15. maja na Glavnem trgu podpisala ekipa Anton Podbevšek Teatra pod taktirko režiserja Matjaža Bergerja.
Tri Nagrade mestne občine Novo mesto in dve Trdinovi nagradi
Nagrado Mestne občine Novo mesto za leto 2024 so prejeli Marjanca Trščinar Antić za dolgoletno uspešno delovanje v turizmu ter promocijo naravne in kulturne dediščine Novega mesta in Dolenjske, Borut Simič za pomembnejše trajne uspehe v arhitekturi in doprinos k ugledu mestne občine z realiziranimi arhitekturnimi projekti ter prof. dr. Riste Škrekovski za pomembnejše trajne uspehe na znanstvenoraziskovalnem področju in prispevek k prepoznavnosti novomeškega znanstvenoraziskovalnega dela v mednarodnem prostoru.
Trdinovo nagrado sta prejela Meta Matijevič za pomembnejše trajne uspehe v zgodovinopisju in prispevek k prepoznavnosti zgodovine Novega mesta v širšem okolju ter Tomislav Jovanović Tokac za pomembnejše trajne uspehe v sodobni glasbeni umetnosti in njen prispevek k razvoju v občini
Na novomeški občini so zgodbe občinskih nagrajencev izpostavili na razstavi na Glavnem trgu, kjer lahko mimoidoči izvejo več o njihovih dosežkih, mi pa vam jih v branje ponujamo v priloženi priponki spodaj.
V kulturno-umetniškim delu programa sta nastopila violinistka in vokalistka Laura Kaferle in Mladinsko društvo Goga, ki deluje na novomeški Gimnazije, z igranim recitalom Človek in njegove bombe, s katero se želijo pokloniti 660-letnici ustanovitve Novega mesta in 100-letnici izida pesniške zbirke Človek z bombami Antona Podbevška.
Utemljitve prejemnikov občinskih priznanj
Marjanca Trščinar Antić je celotno kariero posvetila ljudem in je ena izmed najbolj predanih ambasadork turizma v Novem mestu in širše na Dolenjskem. S svojo energijo, strastjo in ljubeznijo do domačega okolja že več kot dve desetletji navdušuje domačine in obiskovalce.
Leta 2012 je bila ustanovna članica Turističnega društva Stopiče in osem let njegova predsednica. Aktivno je sodelovala v projektu Po poteh dediščine, pri čemer je predstavljala naravno in kulturno dediščino lokalnega okolja. Na sejmu Alpe-Adria je poskrbela za prepoznavnost Dolenjske, na Rudolfovem splavu pa z likom perice s Krke očarala obiskovalce. Vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku prostovoljno vodi zbrane obiskovalce na raziskovanje kotičkov Novega mesta in njegove zgodovine.
Poleg dela na turističnem področju ohranja povezanost s svojim prvotnim poslanstvom vzgojiteljice. Že leta sodeluje z Osnovno šolo Dragotina Ketteja, učenci te šole so ji ilustrirali pravljico Zmajček išče prijatelje. Posnela je vrsto zanimivih in privlačnih oddaj za otroke, na Radiu Sraka pa dvakrat mesečno v živo vodi motivacijsko oddajo o moči pozitivnega razmišljanja.
Kot članica društva Skulpte skrbi za razstave, dogodke in prenos znanja o kamnoseštvu na mlajše generacije. Njeno delo obsega tudi pomoč družinam v stiski. S svojim zavzetim delom neutrudno predstavlja regijo, povezuje turistične deležnike in tako prispeva k ohranjanju kulturne dediščine.
Borut Simič je eden izmed najplodovitejših in prepoznavnih slovenskih arhitektov. V zadnjih štirih desetletjih in je pomembno prispeval k razvoju in prepoznavnosti slovenske arhitekture tako na lokalni kot nacionalni ravni. Njegova dela vključujejo inovativne arhitekturne rešitve, ki so močno vplivale na prostorsko identiteto krajev, zlasti v Novem mestu.
Že v gimnaziji in nato med študijem na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je pridobival znanje v Aquarius design studiu svojega strica, oblikovalca Petra Simiča. Samostojno arhitekturno pot je začel v trajni delovni skupnosti Neapolis Novo mesto, od leta 2002 pa vodi svoj arhitekturni biro Neap.
Borut Simič je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Med njegovimi lokalno pomembnimi projekti so natečajna dela za pokopališče Srebrniče, Osnovno šolo Drska in Visokošolsko središče Drgančevje, njegov opus pa vključuje tudi prenove javnih objektov v Novem mestu, prizidave, interijerje in novogradnje, kot so most v Ragov log, prenova kulturnega centra Janeza Trdine, stavba trgovine Labod, prenova Evangelijske cerkve Dobrega pastirja itd.
O prepoznavnosti delovnih naporov arhitekta Boruta Simiča in njegovem prispevku k novomeškemu prostoru priča tudi odločitev Dolenjskega muzeja Novo mesto o postavitvi retrospektivne razstave »Peter in Borut Simič, dialog generacij« z namenom, da splošni in strokovni javnosti predstavi strnjen pregled tako uresničenih kot neuresničenih projektov, predvsem pa omogoči vpogled v presežno strokovno posvečenost in zavezanost iskanju najboljšega pri oblikovanju skupnega prostora.
Prof. dr. Riste Škrekovski je priznan matematik, ki se ukvarja predvsem s teorijo grafov in diskretno matematiko. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom dr. Bojana Moharja. Vodil je tri temeljne raziskovalne projekte, ki jih je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost in inovacije RS, v sklopu katerih se je s sodelavci ukvarjal z različnimi problemi kromatične teorije grafov. Je tudi vodja raziskovalnega programa Kompleksna omrežja, ki je med najuspešnejšimi raziskovalnimi programi v Sloveniji.
Kot avtor več kot 250 znanstvenih člankov, od katerih jih je veliko objavljenih v vrhunskih revijah, je zelo vpliven v matematični skupnosti. Z več kot 3000 citati namreč dosega visok znanstveni vpliv (h-indeks 30).
Prof. dr. Riste Škrekovski je že dolga leta zaposlen na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in s svojim delom pomembno prispeva k njeni prepoznavnosti in ugledu v mednarodni skupnosti. Z dobrim vodenjem že omenjene programske skupine omogoča sodelavcem širitev mreže sodelavcev, dvigovanje kakovosti raziskav in večjo znanstveno produktivnost.
Tomislav Jovanović - Tokac je eden izmed najvidnejših slovenskih ustvarjalcev sodobne glasbene umetnosti in deluje kot glasbenik, pevec, kitarist, tekstopisec, avtor glasbe, glasbeni producent in aranžer. V skoraj štirih desetletjih je ustvaril dragocen opus, ki danes sodi v antologijo sodobne slovenske glasbe 21. stoletja.
Kot najstnik je v rodnem Karlovcu ustanovil prvo glasbeno skupino Chorus, pri čemer je vseskozi sodeloval z različnimi glasbenimi zasedbami. Prvi album z avtorsko glasbo je posnel v poznih 80-ih letih s hrvaško skupino Magnusi. Zaradi vojne na Hrvaškem se je leta 1991 preselil k starim staršem v Novo mesto. Kmalu po prihodu je osnoval glasbeno skupino Mercedes Benz, leta 1996 pa skupino Dan D, ki je močno zaznamovala slovensko rokovsko sceno. Je avtor večine njenih besedil.
Njegovo delo vključuje tudi avtorsko produkcijo za druge glasbenike in ustvarjalce, tudi na področju filmske glasbe in gledališča. Leta 2023 je v sodelovanju z Emanuelo Montanič izdal solo album Čudež.
Tokac je kot posameznik ali član glasbene skupine Dan D prejel številne nagrade in priznanja. Kot avtor glasbe je sodeloval z mnogimi slovenskimi režiserji in režiserkami, med drugim tudi v produkcijah Anton Podbevšek Teatra.
Njegovo umetniško delo presega zgolj delovanje in uspeh njegove zasedbe Dan D, saj je ustvaril vrsto kulturnih presežkov tudi s solističnimi nastopi in dueti s priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Sodeloval je na številnih državnih prireditvah, ki so bile predvajane na RTV Slovenija, in na dobrodelnih koncertih za otroke in ranljive skupine.
Meta Matijevič je zaključila študij zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se zaposlila v Arhivu Republike Slovenije. Kasneje je delala v Dolenjskem muzeju Novo mesto, kjer je med drugim vodila oddelek za kulturno zgodovino. Njeno muzejsko delo je bilo osredotočeno na urejanje muzejske dokumentacije in je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije pripravila razstavo o železarni na Dvoru.
Leta 1986 se je zaposlila v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enoti za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu, kjer je s svojo natančnostjo, vztrajnostjo in logičnim sklepanjem uspešno urejala in raziskovala arhivsko gradivo, pri čemer se je posebej posvetila fondu »Mestna občina Novo mesto«, ki obsega gradivo od leta 1621 dalje. Objavila je številne članke o zgodovini Novega mesta, ki so podkrepljeni s citati izvirnih virov.
Njena monografija Novomeške hiše in ljudje, ki je nastajala ob urejanju fonda Mestne občine Novo mesto in tudi drugih fondov, obravnava arhitekturo, mestno samoupravo, gospodarsko zgodovino in demografsko preteklost Novega mesta. Knjiga vključuje katalog 272 hiš mestnega jedra in zemljevid z vrisanimi hišami. Postala je dragocen vir za raziskovalce in prebivalce Novega mesta, hkrati je temeljno in neprecenljivo zgodovinsko delo Novega mesta, njena vrednost se za mesto ter za Novomeščane z leti še utrjuje in dokazuje.
Meta Matijevič je za to delo prejela Aškerčevo priznanje in postala častna članica Slovenskega arhivskega društva. Njeni prispevki so tako izjemen prispevek k raziskovanju in poznavanju zgodovine Novega mesta.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Obrazložitve nagrajencev Mestne občine Novo mesto
