Okraden salamar: Šok, hladilnica prazna, tatovi odnesli 400 kilogramov mesa
Prve novoletne dni običajno doživljamo polni upanja za dobro in uspešno novo leto, a pri Zupančičevih v Dolenjem Gradišču pri Šentjerneju je bilo letos čisto drugače.
Nepridipravi so jim sredi noči vlomili v hladilnico in meni nič tebi nič v dvajsetih minutah odnesli okrog 400 kilogramov mesa oz. suhomesnatih dobrot, od salam, želodčkov, pršutov, krač, ocvirkov …
Ob celoletno delo
»Šlo je za naše celoletno delo, za vse mesnine, ki smo jih pridelali v zadnjem letu. Ostali smo dobesedno brez petih prašičev, težkih po 250 kilogramov, ki smo jih pridno redili vse leto in krmo celo kupovali. Vse je bilo dokončano, posušeno, vakumirano, v skrinji imamo le nekaj malega svežega mesa, saj najboljše kose obrnemo v suhomesnate izdelke,« pripoveduje Božo Zupančič, tudi odličen salamar, ki se lahko pohvali z mnogimi odličnimi mesti na lokalih in državnih salamijadah. Na 60. jubilejni salamijadi v Sevnici je Božo celo zmagal.
Odnesli tudi meso sorodnikov in soseda
Pove, da mu je zelo hudo, ker niso okradeni le oni, ampak tudi njihovi sorodniki in sosed.
»V hladilnici namreč nismo imeli le svojih mesnin, ampak tudi od brata, tašče, pa soseda in dobrega prijatelja Marjana Ponikvarja, ki je tudi prvi opazil krajo,« pripoveduje Božo, še vedno šokiran, da si je nekdo upal tako predrzno sredi noči priti k njim domov in jih okrasti.
V dvajsetih minutah pokradli vse
»Zgodilo se je s 7. na 8. januar, s srede na četrtek. V sredo popoldne okrog 17. ure sem še šel v hladilnico, ki smo jo uredili lani jeseni, nasolit nekaj šunke in hamburgerjev. Vse je bilo v redu. No, naslednje jutro pa me kliče sosed Marjan, ki je šel po klobase, ker je žena kuhala ješprenj, in me sprašuje, kje so klobase in kam sem vse dal, da je vse prazno. Bil sem doma in takoj sem pritekel pogledat – čisti šok in jeza, vrata vlomljena, hladilnica prazna, ostali smo brez vsega.
Neznanci so odnesli 12 velikih zabojnikov mesa: 160 navadnih salam, 30 tekmovalnih, en zaboj želodčkov, pa zaboj suhih klobas, dve banji klobas za kuhanje, dve banji tirolk, eno s šunkaricami, pa pršute, velikonočne šunke, krače… Izginilo je celo devet velikih veder ocvirkov, le dve posodi masti so pustili,« pripoveduje Božo, in pokaže, da so tatovi v zaklenjen objekt vlomili s pomočjo železne palice, zvili so vrata pri ključavnici.
Kamere posnele le en avto
»Kaj takega mi ne gre v glavo. Kam so z vsem tem mesom? Policija sedaj še vse preiskuje, mi smo povedali, kar smo vedeli, in ne vem, ali bo kdo kaznovan, pravzaprav dvomim. A vse kaže, da so bili na delu Romi, menda iz Dobruške vasi. Dve kameri v vasi sta tisto noč zaznali srebrn citroen picasso, v katerem so bili štirje Romi, ki jih je opazil tudi sosed, ki je ponoči na poljski poti srečal isti avto.
Kakega drugega avta kamere tisto noč niso zaznale in sklepati je mogoče, da se je vlom zgodil 14 minut čez polnoč, v dvajsetih minutah,« pripoveduje Božo Zupančič.
Novomeški kriminalisti so ga do sedaj poklicali enkrat in povedali, da še čakajo na odredbo sodišča za preiskavo. To Zupančičevim ne daje upanja, da bi storilce prijeli.
Kraje v Gradišču niso redke
Božo si ne more kaj, da ne bi pokritiziral aktualne vlade in njenega odnosa do romske problematike.
»Šutarjev zakon ne bo prav nič pomagal, vse to je bla bla bla. Rome je treba usmeriti v delo in zmanjšati socialne pomoči. Tako pa bi vsi radi živeli brez dela še bolje kot mi, ki vsak dan hodimo v službo in se trudimo,« komentira Božo ter omeni, da je bilo v njihovi vasi, Dolenjem Gradišču, ki slovi po odličnih salamarjih in treh državnih prvakih v salamah, že večkrat vlomljeno in pokradeno meso.
»Pol leta nazaj pa so Romi v bližnji Polhovici s pašnika ukradli bika, kaj takega!«
Veselja mu še niso vzeli
Božo Zupančič je s krajo mesnin oškodovan za okrog pet tisoč evrov, saj je šlo že za gotove izdelke. Kje pa je še vse znanje, delo, trud in veselje, ki ga je s svojimi bližnjimi vložil v vse salame, klobase krače, pršute… , skupaj z družino in sosedom!
Tudi letošnjih ocenjevanj salam se bo Božo težko udeležil, čeprav so po kraji mesnin hitro kupili dva domača prašiča in znova naredili salame in klobase, vsaj zase. Hladilnico so seveda opremili z alarmnimi napravami, »saj je to očitno nujno, če dandanes ne želiš kar čez noč ostati brez vsega«.
Božo vsaj za enkrat meni, da so mu tatovi odnesli »le« meso, ne pa še veselja in zagnanosti za delo za naprej. »Če pa bi me okradli še enkrat, bi obupal.«
Znanje je pridobival od izučenega mesarja Marjana Zupančiča iz Maharovca, ki mu je pomagal kot mlad fant, seveda pa so svoje prinesle še druge izkušnje na ocenjevanjih in tudi v domačem turističnem društvu Zvon, kjer se lahko pohvalijo z odlično salamarsko sekcijo, v kateri so »zrastli« najboljši izdelovalci salam v Sloveniji.
Pomagajte oblikovati Dolenjski list!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
