I. Vidmar

Največja trgovska veriga v Sloveniji, Mercator, ki se oglašuje kot »vaš najboljši sosed«, za marsikoga to ni oziroma kmalu ne bo več. Niti sosed, kaj šele najboljši. Mercator naj bi za letos načrtoval zaprtje več kot štiridesetih svojih maloprodajnih trgovin. V Novem mestu sta dve že zaprti. 

Mercator je pred kratkim v Novem mestu že zaprl trgovini v Ragovski ulici in v sklopu poslovno-trgovskega centra Novi trg in pri tem sprožil kar nekaj negodovanja bližnjih prebivalcev, torej sosedov.

Pred tremi desetletji je bilo na novomeškem Glavnem trgu mogoče kupiti kruh v kar petih trgovinah, danes pa ga v celotnem starem mestnem jedru prodaja le še ena. Pa še za to se prebivalci središča mesta bojijo, da jo bo Mercator, tako kot številne druge, zaprl. 

»Da misli Mercator zapreti trgovino v Ragovski ulici, smo zvedeli 14. aprila. Pisali smo na upravo Mercatorja, naj vendarle še enkrat premislijo. Obrnili smo se tudi na župana in jim je tudi on pisal. Nobenega odgovora nismo dobili, kar smo sicer tudi pričakovali. Tudi naši poskusi v vodstvu dobiti koga od pristojnih so bili neuspešni. Tako je to v korporativnem kapitalizmu. Zdaj okoli trgovine raste že metrska trava. Vsaj pokosili bi lahko. Od trgovk smo izvedeli, da nameravajo objekt prodati. Bilo je veliko negodovanja med ljudmi, med prebivalci naselja. Marsikdo se je zaklel, da ne bo več prestopil praga nobene Mercatorjeve trgovine. Verjamem sicer, da je bilo za to, da bi trgovina lahko poslovala uspešno, premalo kupcev, a so bili za to krivi tudi sami. Bila je slabo založena in prav nič se niso potrudili, da bi v trgovini ljudje dobili, kar si želijo kupiti,« zaprtje trgovine v Ragovski ulici komentira predsednik Krajevne skupnosti Majde Šilc Adolf Zupan.

V pismu generalnemu direktorju Poslovnega sistema Mercator Tomislavu Kramariću so v Krajevni skupnosti Majde Šilc v trenutku, ko so imeli le neuradne informacije o zaprtju, med drugim zapisali, da bo, če bodo omenjeno trgovino zaprli, najbližja trgovina na Kandijski cesti od naselja oddaljena več kot dva kilometra: »To bi se zgodilo za najmanj 350 gospodinjstev, ki so v neposredni bližini sedanje trgovine v Ragovski ulici. Namesto zaprtja bi pričakovali, da bi na že kar neuglednem objektu trgovine izvedli nekaj popravkov na fasadi, stopnicah, kovinskih zunanjih delih in povečali parkirišče ter predvsem prilagodili asortiment ponudbe. S tem bi samo uresničili svojo usmeritev, da se ‘dober svet /…/ začne z dobrimi sosedi’. Tudi v svojem poslanstvu ste med drugim zapisali, da bo vaša prihodnja rast temeljila na učinkovitih poslovnih modelih, ki bodo vključevali kupcem privlačno ponudbo, da boste uvajali nove koncepte trgovine in verjetno imeli pozitiven odnos do svojih kupcev. Verjamemo, da ste s temi zapisi mislili kot ugledana družba resno. Ne pozabite, da so vašo poslovno podlago ustvarjale tudi prejšnje generacije, katerih pripadniki so danes starejši. V naši krajevni skupnosti živi 429 oseb, starejših od 72 let, od tega 40 oseb nad 90 let, 233 oseb nad 80 let oziroma 193 oseb od 80 do 90 let. Že zaradi njih vam predlagamo premislek o odločitvi, da boste zaprli trgovino.«

Tako kot na podobno pismo novomeškega župana v Krajevni skupnosti Majde Šilc odgovora iz Mercatorja niso dobili. Podobna je tudi zgodba Mercatorjeve trgovine v poslovno-trgovskem centru Novi trg ob odprtju največje Mercatorjeve trgovine v Novem mestu, za katero je bilo sicer pričakovati, da ne bo zdržala prav dolgo. Zaradi vse skromnejšega prometa po odprtju trgovskih centrov na obrobju mesta so najprej postopno precej zmanjšali prodajne površine in potem še krepko skrajšali odpiralni čas.

Na spletni strani Mercatorja so v rubriki Oddaja nepremičnin že vpisani prostori lokala na Novem trgu 9 pa tudi lokalov na Livadi v Novem mestu.

»Kolikor toliko dober obisk trgovine je bil le v času odmorov za malico v bližnjih šolah, ko so prihajali dijaki kupovat malico, sicer pa so trgovske police precej samevale. Ljudje so pričakovali, da bo Mercator trgovino zaprl, če ne bo dovolj kupcev, kar bo za nekatere starejše prebivalce naselja velika težava. Pogovarjali so se, da morajo pogosteje hoditi v to trgovino, a tega niso upoštevali,« je povedala bližnja soseda. 

Glede na odziv oziroma neodziv Mercatorjeve uprave ne gre pričakovati, da si bodo premislili, kvečjemu lahko predvidevamo, da bo enaka usoda doletela še katero njihovo trgovino. Vprašanje je, kaj nameravajo storiti s svojo trgovino na Glavnem trgu, še zadnjo, v kateri je v starem mestnem jedru mogoče kupiti kruh in mleko.