D. S.

Na letošnji lestvici 100 najbogatejših Slovencev, ki jo vsako leto pripravlja časopis Finance Manager, sta se med štirimi novinci najvišje, na 45. mesto, povzpela Jelka in Marko Tomše, lastnika podjetja Delta Team iz Krškega. Kot pravita, vseh 35 let od ustanovitve z vztrajnim in trdim delom ter nenehnim prilagajanjem razmeram na trgu uspešno krepita svojo poslovno zgodbo. Pri Financah njuno premoženje ocenjujejo na več kot 80 milijonov evrov.

Nova številka ena

Vesna in Dari Južna prvič na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev

Podjetje Delta Team s sedežem na Cesti krških žrtev 135 v središču Krškega je specializirano za prodajo Yamahinih programskih vsebin, kot so motocikli, skuterji, štirikolesniki, izvenkrmni motorji, plovila in vodni skuterji, originalna Yamahina oprema in dodatki. V Krškem zaposluje dvajset ljudi in še deset v svojem hrvaškem podjetju TM Zagreb, ustanovljenem leta 2008.

Pa je bila uvrstitev na omenjeno lestvico presenečenje? »To nikoli ni bil naš cilj. Naše poslanstvo je zgolj opravljati svoje delo čim bolje,« pojasni ustanovitelj in lastnik podjetja Marko Tomše, ki se je za prodajo motorjev pred 35 leti odločil iz preprostega razloga – ker jih v Jugoslaviji takrat skorajda ni bilo. »Na voljo so bili zgolj Tomosovi motorji. Prepoznali smo tržno nišo in si rekli: pa poskusimo. Začeli smo dobesedno iz nič.«

Prvi oglas v Salomonovem oglasniku

Prvi marketinški koraki so se začeli v Salomonovem oglasniku, po hitri in uspešni prodaji prvih motorjev je sledilo novo naročilo. In tako je šla zgodba le še navzgor, pravi Tomše. Sodelovanje z Yamaho se je razvilo prek sedeža podjetja Yamaha Motor Europe (YME) v Amsterdamu, kjer je evropsko zastopstvo tega japonskega podjetja. »Na začetku je partnerstvo temeljilo predvsem na zaupanju, brez strogih pogodbenih zavez. Zaupanje smo hitro upravičili in ostaja trdno že vsa ta leta.«

Podjetje je sistematično vzpostavljalo trgovsko mrežo na območju celotne nekdanje Jugoslavije. Tako je danes Delta Team po Tomšetovih besedah drugi najmočnejši in največji Yamahin zasebni partner v Evropi. V državah nekdanje Jugoslavije po pooblaščenih trgovcih letno proda približno 6.000 enot dvokolesne tehnike ter med 2.500 in 3.000 izvenkrmnih motorjev za plovila. Pomemben segment poslovanja so tudi rezervni deli. »Logistična veriga Amsterdam–Krško–Zagreb tako poteka vsakodnevno,« pravi Tomše.

Dvokolesna tehnika trenutno sestavlja približno 60 odstotkov celotne prodaje, preostali program pa okoli 40 odstotkov, pojasnjuje Marko Tomše, ki je vodenje podjetja pred leti predal sinu Juretu. Kljub temu sta z ženo, ki skrbi za finančno področje poslovanja, še vedno tesno vpeta v upravljanje podjetja. »Sinu sva stalna opora, ključne odločitve pa še vedno sprejemamo skupaj,« dodaja.

D. S.

Vse več zanimanja za »težje« motorje

Po njegovih besedah je v zadnjih letih po vsej Evropi zaznati izrazito rast prodaje dvokolesne tehnike. Motorno kolo namreč ni več zgolj sredstvo za prosti čas. »V velikih evropskih mestih je vsak dan na ulicah na milijone motornih koles, saj je z avtomobilom zaradi gneče praktično nemogoče hitro priti do cilja. Podobna dinamika je tudi v obmorskih mestih, na primer v Splitu, na Reki, v Zadru, Dubrovniku, kjer motor bistveno skrajša potovalni čas,« poudarja Tomše.

Kot pravi, v Sloveniji narašča predvsem zanimanje za kategorijo do 125 kubičnih centimetrov, ki že presega prodajo segmenta 49-kubičnih vozil. Podoben trend se kaže tudi v navtiki, kjer se uporabniki vse pogosteje odločajo za močnejše izvenkrmne motorje z močjo 250, 300 in celo do 450 konjskih moči, medtem ko so manjši motorji skoraj popolnoma izginili s trga.

Vozniki motorjev vse starejši

Še eno pomembno spremembo v zadnjem desetletju ali dveh opaža Tomše. Če so motorje, predvsem v kategoriji 49 kubičnih centimetrov, prej večinoma kupovali mlajši uporabniki do 20. leta starosti, ki so jih pogosto dojemali tudi kot statusni simbol, jih danes kupujejo starejši vozniki, stari 30, 40 ali celo več kot 50 let.

»Sodobni motorji so bistveno večji, tehnološko bolj dovršeni in opremljeni z vrhunskimi sistemi za udobje in zaščito voznika. Demografska skupina nad 40 let ne prevozi veliko kilometrov, vožnja je zanje bolj užitek, potepanje. Povprečno ohranijo en motor do osem let, z njim pa opravijo od 4.000 do 6.000 kilometrov na leto.«

Ob tem v ospredje prihaja tudi električna dvokolesna tehnika, vendar je kupci po Tomšetovih besedah še niso povsem sprejeli. Razlog vidi predvsem v slabih izkušnjah izpred desetletja, ko so na trg vstopili predvsem poceni električni dvokolesniki kitajske proizvodnje, ki so po nekaj vožnjah pogosto končali v garažah.

»Zdaj, ko so na voljo kakovostni električni modeli, so kupci še vedno skeptični. Potreben je preboj na trgu, vendar ta demografska skupina še ni povsem pripravljena na popolno spremembo,« pravi Tomše.

Širitev v Zagrebu

Ker podjetje že vsa leta beleži kontinuirano rast (letos predvidevajo rast prodaje za 13 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, ko so ustvarili 34 milijonov evrov prodaje), so se zaradi prostorskih omejitev v Krškem odločili za širitev v Zagrebu. Načrtujejo vzpostavitev največjega motorističnega in navtičnega centra v jugovzhodni Evropi, ki bo obsegal okoli 6.000 kvadratnih metrov pokritih površin, naložbo pa ocenjujejo na več kot šest milijonov evrov.

»Pomembno je, da podjetje posluje brez dolgov. Tako tudi za naložbo v Zagrebu ne načrtujemo posojila. Morda se tak konservativen pristop zdi mladim menedžerjem omejujoč, a sam sem prepričan, da je dolgoročno vzdržen. Edino posojilo smo vzeli pred 30 leti ob gradnji objekta v Krškem,« poudarja Marko Tomše.

V okviru širitve nameravajo okrepiti ekipo s specialisti za posamezne poslovne segmente, a je po besedah Jureta Tomšeta pridobivanje kakovostnega tehničnega kadra trenutno velik izziv v Sloveniji in na Hrvaškem. »Za naše delo, zlasti v servisnem sektorju, so ključne volja, motivacija in zavzetost, ki pa jih mladim pogosto primanjkuje,« opozarja.

Marko Tomše ob tem dodaja, da je bistvena razlika med vzpostavitvijo in dolgoročnim ohranjanjem uspešnega podjetja. »Pred leti smo sprejeli strateško odločitev o razporeditvi kapitala. Tako ga 40 odstotkov namenjamo tekočim poslovnim dejavnostim, 30 odstotkov je vezanega v nepremičninah in preostalih 30 odstotkov v finančnih naložbah, kot so skladi in delnice.«

Ob tem poudarja, da imajo zaposleni v Krškem in Zagrebu nadpovprečne plače glede na panogo, poleg osnovne plače prejemajo še trinajsto, štirinajsto in petnajsto plačo ter polni regres.