Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Novomeška škofija nagrajuje
Čas branja 5 min.

Marjanu Dvorniku odličje sv. Jožefa


Lidija Markelj
20. 3. 2025, 09.15
Posodobljeno
14:52
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Ob včerajšnjem godu sv. Jožefa, varuha vesoljne Cerkve in glavnega zavetnika Škofije Novo mesto, že po tradiciji na slovesni maši v novomeški stolnici podeljujejo odličje sv. Jožefa, najvišje priznanje novomeške škofije.

IMG_20250319_183545_edit_2699995484148933.jpg
Lidija Markelj
Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje je Marjanu Dvorniku izročil odličje sv. Jožefa, najvišje škofijsko priznanje.

Namenijo ga posameznikom ali ustanovam, ki jih posebej odlikujeta zgledno krščansko in prispevek za krajevno Cerkev.

Tudi sinoči je bilo tako. Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ki je vodil slovesno bogoslužje, je letošnje Jožefovo priznanje izročil Marjanu Dvorniku iz Župnije Šentjernej, ki ga med drugim odlikujeta pripadnost in dolgoletno prizadevno delovanje v Katoliški karizmatični prenovi ter redno zakramentalno življenje.

Škof je Dvornika izbral na pisni predlog Katoliške karizmatične prenove in na priporočilo Župnije Šentjernej ter po posvetovanju z Zborom svetovalcev.

IMG_20250319_190808_1_edit_2705207080786680.jpg
Lidija Markelj
podelitev Jožefovega odličja Marjanu Dvorniku

Verske pripadnosti nikoli skrival

Marjan Dvornik se je rodil leta 1949 v Novem mestu. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in se zaposlil v različnih podjetjih, kjer je bil tudi na vodstvenih položajih. Globoka osebna vera je bila temelj, na katerem je gradil delo v župnijskem in političnem udejstvovanju kot kristjan in veren človek.

Kjerkoli je deloval – pa teh funkcij, tudi javnih, ni bilo malo - vedno je to bilo v skladu s krščanskimi načeli. Marjan Dvornik je bil med drugim leta 1990 izvoljen za poslanca v Skupščino RS na listi DEMOS. Istega leta je bil izvoljen za predsednika skupščine občine Novo mesto. V času desetdnevne vojne za Slovenijo je pomirjevalno deloval v odnosu z JLA.

Prizadeval si je za ustanovitev škofije v Novem mestu. Od ustanovitve dalje je bil vrsto let dejaven član škofijske Karitas in bil ves čas vključen v župnijsko občestvo v tedanji Župniji Novo mesto - Kapitelj, danes Stolni župniji.

_IGP9947.JPG
Lidija Markelj
Marjan Dvornik z družino

Dejaven v Katoliški karizmatični prenovi

Že več kot štiri desetletja deluje v Katoliški karizmatični prenovi. V njej je poznan kot človek z močno in zaupljivo vero. Spodbujal je ustanavljanje molitvenih občestev po župnijah in jih na škofijski in slovenski ravni povezoval. Zagnano in z vso srčnostjo je organiziral več kot 40 sedemtedenskih seminarjev po župnijah, pripravljal vseslovenska srečanja Prenove v novomeški škofiji in že 13 let koordinira dneve duhovnosti na Butoraju.

Že desetletja sodeluje pri reviji Prenova, kjer je bil tudi član uredniškega odbora. Še vedno piše članke, s katerimi prispeva k širjenju sporočila karizmatične Prenove in utrjuje vero v srcih bralcev. Pripravil je tudi priročnike za seminarje Prenove v Duhu.

»S tem priznanjem je prvič v slovenski Cerkvi, sploh pa v novomeški škofiji, tudi Katoliška karizmatična prenova dobila uradno priznanje za svoje delo v teh desetletjih in bila tako prikazana kot eden od modelov, kako lahko vsak človek zadovolji svoje notranje, duhovne potrebe in živi v miru z Bogom. To je pomembno,« pove Marjan Dvornik, ki je ob prejemu Jožefovega odličja zanj hvaležen. Doda pa, da je »ob tem tudi zase dobil potrditev, da sem pri odločitvah v življenju prav razumel navdihe Sv. Duha.«

IMG_20250319_183335.jpg
Lidija Markelj
Marjan in Estera Dvornik

Včasih ni dobil druge službe, a nič zato

»Dvornik je laik, ki je izjemno predan Bogu in Cerkvi«, med drugim piše v utemeljitvi Škofije Novo mesto.

Kot pravi sam, so bile naloge velikokrat zahtevne, zato se je priporočal Bogu in praviloma vsako novo zadolžitev začel z molitvijo za blagoslov. »Kot predsednik skupščine je bila pred mano naloga obnova cerkve v Žužemberku, na ministrstvu priprava Nacionalnega programa izgradnje avtocest, na Agenciji za kmetijstvo uvedba evropske pomoči ogroženim in tako naprej. Bog je hotel pri vseh teh zahtevnih nalogah svoje prste zraven,« pove.

Pa je imel slavljenec pri svojem delu kdaj težave zaradi vere? »Tudi če so bili problemi, tega nisem jemal kot nekaj tragičnega. Res pa je, da sem se zlasti konec 70-ih let prejšnjega stoletja večkrat javil na kak razpis za kako drugo delovno mesto, pa je kadrovska komisija pri občinskem partijskem komiteju vedno rekla, da nimam pogojev. To me je spremljalo. A iz tega nisem delal nobenega cirkusa – vedel sem, da je taka oblast, kot je, in da tako dela. Imel sem dosti drugih področij, kjer sem se lahko popolnoma angažiral, tako da mi to pravzaprav ni nič pomenilo,« pove Dvornik.

Družina, vrt, karitas …

Marjanu Dvorniku, ki živi v Praprečah pri Šentjerneju, življenje osmišljuje tudi družina. Žena Estera, s katero bosta letos praznovala že 52 let zakonskega življenja, ga je pri njegovem delu vedno podpirala in pomagala. Razveseljujejo ju trije sinovi in letošnji prejemnik Jožefovega odličja je zadovoljen, da jim gre dobro.

Klemen Dvornik je znan režiser in predavatelj na AGRFT v Ljubljani, Marko se ukvarja s poslovno informatiko in družbenimi vprašanji, Simon pa je generalni tajnik Škofijske karitas Novo mesto. Vsi so dejavni v svojih okoljih in s svojim delom vplivajo na življenje okoli sebe. Očetu veliko veselje predstavlja še šest vnukov, »ki zdaj res veselo dirkajo po hiši. V njih vidim in podoživljam tudi svoje otroštvo.« 

Sicer pa mu največ časa jemlje dobrodelnost v okviru Škofijske karitas Novo mesto, v okviru katere vodi nekaj projektov, doma pa vrtnarstvo. »Od nekdaj sem rad delal na vrtu in bom, dokler mi bo zdravje služilo,« še pove letošnji prejemnik odličja sv. Jožefa.

Škof Saje: zgled dobrega vzgojitelja, pravičnega moža

Slovesno mašo ob prazniku sv. Jožefa, zavetnika novomeške škofije, je v družbi upokojenega škofa Andreja Glavana, duhovnikov, redovnic in diakonov daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.

V pridigi je osvetlil lik sv. Jožefa, ki je v Svetem pismu oseba v ozadju, a je lahko zgled kot dober vzgojitelj Jezusa in pravičen mož. »Da je bil pravičen, ne pomeni samo, da je bil navzven pošten, temveč izraz opisuje vso njegovo veličino. Biti pravičen v Svetem pismu pomeni živeti v skladu z Božjo voljo, v popolnem zaupanju in poslušnosti. Jožef ni človek besed. V evangelijih ne najdemo niti enega njegovega stavka. Njegova vera se izraža v gestah, molku, poslušanju in delovanju. V tem je zgled tudi nam, da zaznavamo, sprejemamo in živimo Božjo besedo, tudi v molku in iz ozadja,« je med drugim dejal škof in poudaril, da je Jožef postal varuh Svete družine ter je z ljubeznijo in predanostjo varoval Marijo in Jezusa.

V Jožefu zato vidimo zgled vsakega očeta in vsakega kristjana, ki je poklican, da varuje življenje, vero in goji upanje. »V svetu, ki je negotov ter poln dvomov in nemira, smo povabljeni, da po njegovem zgledu širimo dobroto, se trudimo za pravičnost in solidarnost, ter premišljujemo Božji načrt za nas.«

Danes, ko živimo v hitrem svetu besed, mnenj in prenagljenih sodb, Jožefov zgled po mnenju škofa Sajeta še kako potrebujemo: »Težko najdemo čas za tihoto, da bi reflektirali to, kar doživljamo in v miru sprejemali odločitve. Jožef nas uči vrednosti tišine, ki posluša Boga, pravičnosti, ki ljubi, in poguma, ki zaupa. Prosimo Gospoda, naj nam da srce, podobno srcu svetega Jožefa: srce, ki zna poslušati, sprejeti Božjo skrivnost ter se odzvati z zaupanjem in poslušnostjo.«


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.