M. L.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na osrednjem festivalu slovenskega ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja, 64. Linhartovem srečanju v Postojni, ki je bilo hkrati 20. Linhartovo srečanje v tem mestu, je prejela Linhartovo plaketo za leto 2025. S tem najvišjim področnim priznanjem Javnega sklada za kulturne dejavnosti Margareti Marjetič iz Brestanice še dodatno sporočajo, da je s svojo ustvarjalnostjo pustila neizbrisen pečat v lokalni skupnosti ter navdihnila številne generacije ustvarjalcev ljubiteljev kulture.

Že od leta 1967 je članica Kulturnega društva Svoboda Brestanica, in letos mineva enaintrideset let, odkar je v društvu, ki je lani praznovalo 80-letnico, neprekinjeno predsednica. Njeno delo in prispevek v letih vodenja društva, ji s podelitvijo plakete priznavajo tudi v Javnem skladu, sta ključnega pomena za obuditev enega najstarejših in največjih kulturnih društev v Mestni občini Krško. »Ob prevzemu dolžnosti predsednice me je bilo malo strah, ali bom zmogla delo,« pogleda nazaj. Zmogla je, in zmore še vedno. Zato živi gledališka sekcija, ki se v zadnjem obdobju imenuje Teater rajhenburški, z gledališčniki pa z roko v roki deluje še preostalih osem sekcij Kulturnega društva Svoboda.

Z ljubiteljsko kulturo lahko povezujemo obdobja in pletemo močne notranje vezi skupnosti – s to mislijo je Margareta Marjetič ustvarila scenarije mnogih lokalnih kulturnih dogodkov. »Nujno je, da ljudem v kraju predstavljamo našo preteklost, da poznajo svojo zgodovino. Ta pomeni naše korenine. Vse, kar se je dogajalo prej, je temelj življenja danes,« je prepričana.

Da bi tem svojim mislim vdahnila življenje, je s Teatrom rajhenburškim, oziroma pod okriljem Svobode ponudila domačinom nekaj odmevnih uprizoritev, med katerimi je tudi dramatizacija o trapistih. Zelo je ponosna na dramatizacijo Špičasta sprava, s katero so leta 2006 pospremili praznovanje 1.111-letnice prve omembe Rajhenburga. S svojim scenarijem je zajela obsežno zgodovino Brestanice v zgodbo, ki vključuje tudi grad Rajhenburg, kar ni naključno. Zgodba se namreč naslanja tudi na legendo, po kateri sta rajhenburška graščaka – brata – ubila drug drugega in tako zapravila možnost medsebojne sprave.

Iz tesne organizatorske kože predsednice rada in uspešno skoči v svobodnejšo kožo scenaristke, režiserke in igralke, pri čemer ji ostaja še dovolj moči za za številne druge vloge, zelo pogosto denimo moderatorke literarnih večerov. Pripravila je scenarij in režijo večine društvenih, krajevnih in tudi nekaj občinskih proslav. Med predstavami, ki jih je režirala, jih je več prejelo regijske nagrade, eni pa je pripadla nagrada za najboljšo predstavo po izboru občinstva na festivalu v Pekrah.

Zahvaljujoč tudi njeni odločnosti in vztrajnosti predsednice, ki delata nevsiljivo družbo njeni sproščenosti, vedrini in prijetnosti v pogovoru, so v preteklosti od Športne unije Slovenije odkupili nekdanji sokolski dom, ki je zdaj last Krajevne skupnosti Brestanica, Kulturno društvo Svoboda pa je njegov uporabnik in skrbnik. Ob tolikšni vsestranski življenjski energiji Margarete Marjetič se ne gre čuditi, da jo srečamo tudi v vlogi urednice zbornikov, brošur in Brestaniških novic.

Ne vidi se v politiki, kamor je začasno sicer vstopila v preteklosti kot predsednica občinske konference SZDL v Krškem. Biti učiteljica – to pa je bila njena otroška želja v rojstnem Velenju. In jo je uresničila. Najprej je učila v Cirkovcah, potem na Senovem in nazadnje v Brestanici, ki je ob nepozabnem zavedanju Velenja postala njen novi dom in dom njene družine: zdaj žal že pokojnega moža in njunih dveh sinov ter dveh vnukov in dveh pravnukov.