D. S.

KZ Trebnje-Krka je na nekaterih področjih lanske načrte po besedah direktorja zadruge Stanka Tomšiča celo presegla. Trend rasti poslovanja se je nadaljeval. Tako je leto zaključila s skoraj 110 milijoni evrov prihodkov, kar je dobrih 15 odstotkov več kot leto prej in osem odstotkov več od načrtov. Približno polovico prihodkov zadruga ustvari s trgovsko dejavnostjo, 45 odstotkov iz naslova odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov, preostanek pa na drugih področjih.

Opora in pomoč kmetom

»Smo zadruga, ki pospešuje konvencionalno kmetovanje. Najprej zato, ker je večina naših članov konvencionalnih kmetov, še bolj pa zato, ker je prav konvencionalno kmetovanje tisto, ki vzpostavlja pogoje za prehransko varnost oziroma samooskrbo,« je poudaril Tomšič.

D. S.

Po Tomšičevih besedah zadruga v zadnjih letih gradi predvsem tri stebre svojega poslovanja. Prvi je zagotavljanje kmetijskega repromateriala po čim bolj konkurenčnih pogojih. »Pri tem smo na nekaterih področjih prišli že na nivo grosistov, kar nam omogoča stabilnost cen,« je dejal. Drugo področje je odkup kmetijskih proizvodov in tretje pomoč in podpora članom pri investicijah v proizvodnjo, predvsem po sistemu kooperacije.

Mobilna mešalnica krmil

Zadruga ima na Dolenjskem in v Beli krajini 15 tehničnih in 16 živilskih trgovin, dva vrtna centra, tekstilno trgovino, štiri bare in menzo ter dva bencinska servisa. Lani je izvedla za 1,5 milijona evrov investicij, od tega je približno pol milijona namenila nabavi mešalnice krmil in kamiona za prevoz krmil, s čimer je zaključila večletna vlaganja v področje logistike, odkupa, prevozov, sušenja in skladiščenja žit. 

Z zadružno mobilno mešalnico krmil lahko kmetje iz lastnih žit pripravijo kakovostno krmo kar na svojem dvorišču. Pri tem prihranijo čas in stroške zaradi prevoza žit v predelavo. Krma je pripravljena takoj, iz kmetovih pridelkov in brez dodatnih stroškov skladiščenja.

D. S.

»Na slovenskem trgu je trenutno le malo takih naprav. Je pa naša zadruga najverjetneje edina v Sloveniji, ki ima pokrit celoten krog, od pomoči pri proizvodnji do odkupa, skladiščenja in sušenja žit ter izdelave krmil oziroma drobljenca kot končnega proizvoda. Tako zadruga na eni strani pomaga pri proizvodnji in odkupu poljedelcu, na drugi strani pa s svojimi viri tudi mlekarjem oziroma govedorejcem omogoča, da imajo tudi ti čim boljše pogoje in čim bolj stabilne cene žit oziroma krmil.«

Prav storitev drobljenja žit in proizvodnja krmil se je po Tomšičevih besedah izkazala za odlično potezo. Tako to storitev nudijo kmetom že v večjem delu Slovenije, saj se ostale zadruge s to dejavnostjo zaenkrat še ne ukvarjajo.

Pol milijona evrov je zadruga lani namenila tudi pripravi dokumentacije in začetku gradnje trgovskega centra v Črnomlju, ki naj bi se letos zaključila.

Rast odkupa koruze

Eno najpomembnejših dejavnosti zadruge je odkup in prodaja kmetijskih proizvodov. »Ta segment je zadnjih nekaj let stabilen, kljub temu, da zlasti manjše kmetije ukinjajo svojo dejavnost. Tako ohranjamo raven odkupa 11.000 glav goveje živine letno, kar nas uvršča med enega največjih odkupovalcev goveje živine v Sloveniji, in 45 milijonov litrov mleka. Ob tem imamo v kooperacijski reji tudi okoli 4000 telet,« pravi Tomšič.

Lani je zadruga odkupila slabih 400 ton zelenjave, rast pa je zaznati predvsem pri odkupu koruze, tako je v lanskem letu odkupila 1800 ton suhe koruze, leto prej pa 1203 tone.

KZ Trebnje-Krka

Negotove razmere v kmetijstvu

Po Tomšičevih besedah letos zadrugo čakajo pomembni izzivi. Na področju poslovanja se bodo nekateri stroški izrazito povečali, predvsem zaradi dviga minimalne plače, na drugi strani pa postajajo razmere v kmetijstvu precej negotove. »Ne vemo, kaj bo z odkupom goveje živine, saj so se stroški proizvodnje izjemno povečali. In če bo prišlo do kakšnih padcev cen, bodo proizvodni stroški presegali prodajno ceno goveje živine. Ob tem nas zelo skrbi tudi sporazum Mercosur med Evropo in Južno Ameriko.«

Stanje je zaskrbljujoče, kot pravi, tudi na področju odkupa mleka, saj so se pojavili izjemno veliki viški mleka, kar se je odražalo v drastičnem padcu cen mleka. »Če se razmere ne bodo hitro spremenile, se lahko zgodi, da se bodo manjše, pa tudi večje kmetije, pomembne za slovensko samooskrbo, zapirale,« napoveduje Tomšič.

Povečevanje članstva

Ena svetlejših točk zadruge pa je prav gotovo povečevanje članstva, saj je v zadnjem letu v zadrugo na novo vstopilo 45 članov. Njenih 1059 članov prihaja iz 16 dolenjskih in belokranjskih občin.

Predsednik zadruge Anton Strah je ob tem opozoril, da bo morala oblast v prihodnje kmetijstvo jemati kot pomemben člen gospodarstva in se bolj zavedati, kaj pomeni doma pridelana hrana.

D. S.

Jubilejni 30. Gregorjev sejem

Da je kmetijstvo v tem delu Slovenije močno in v dobri kondiciji, zadruga dokazuje tudi z vsakoletnim, letos jubilejnim 30. Gregorjevim sejmom, ki bo med 13. in 15. marcem na hipodromu v Šentjerneju. Tokratni sejem, na katerem se bo predstavilo okoli 200 razstavljavcev, bo potekal pod sloganom »30 let tradicije in povezovanja«.

»Vsako leto predstavljamo stroje, opremo in novosti tako za velike kmete kot za ljubiteljske vrtičkarje,« je dejal vodja sejma Anton Prus. Kot pretekla leta tudi letos pričakujejo okoli 20.000 do 25.000 obiskovalcev, zaradi novosti – sobotnega večernega programa - pa morda še kaj več.

Anton Prus, vodja Gregorjevega sejma.

Prvi sejem je bil leta 1995 pri novomeškem Agroservisu, razstavljavcev je bilo 68. Leta 2001 se je sejem preselil na Graben, kjer je imel na voljo več prostora. Leta 2018 se je preselil h Qlandiji (današnja Supernova), od leta 2024 pa se odvija na hipodromu v Šentjerneju. »Končno smo dobili dolgoročno lokacijo, na kateri se lahko širimo in razvijamo,« je dejal Prus.

arhiv DL; D.S.

V vsej svoji zgodovini je bil sejem enkrat prestavljen zaradi snega, dvakrat (v letih 2020 in 2021) pa je bil odpovedan zaradi koronskih ukrepov.

V okviru sejma bo letos tudi 36. Svetovno gozdarsko prvenstvo, ki ga organizira družba Slovenski državni gozdovi in na katerem pričakujejo 165 ekip z vsega sveta.