Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
ODSTRLI KOŠČEK ZGODOVINE

Žužemberk: iz tolmunov ljubezni in bolečine


M. Ž.
23. 10. 2024, 08.40
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Arhiv Dolenjskega lista

Žužemberk: iz tolmunov ljubezni in bolečine – to je naslov nove knjige Irme Marinčič Ožbalt, suhokranjske rojakinje, ki že od leta 1966 živi v Kanadi. To je sedma knjižna izdaja njenih del, ki predstavljajo pomemben prispevek k slovenski zdomski književnosti in ohranitvi kulturnega spomina Suhe krajine.

Arhiv Dolenjskega lista
O avtorici, knjigi in njenem nastanku ter projektu Znani Suhokranjci

Knjigo sta Osnovna šola Žužemberk in založba Družina, kjer je izšla, že predstavili učencem njihove in osnovne šole Prevole, v petek, 25. oktobra, ob 18. uri pa vabijo še vse ostale ljubitelje pisane besede in Suhokranjce v avlo šole. Takrat bo gostja tudi pisateljičina hči Sylvia Ožbalt iz Kanade, ki je sodelovala pri nastanku knjige in prispevala tudi del fotografij, del pa jih je dodal domačin Slavko Mirtič.

Delo, ki se uvršča pod dokumentarno gradivo, obsega 22 besedil, uvodni esej in 21 črtic, vsebinsko pa je razdeljena na štiri sklope – Spomini na Žužemberk, Vaški posebneži, Portreti – podobe iz srca in Pomlad se je prelomila na dvoje. V njih se tako, kot piše na knjigi, ozira v idilično otroštvo, ki ga je preživela v rojstnem kraju, s prisrčno toplino slika portrete sokrajanov in zlata leta predvojnega Žužemberka, sooči pa se tudi z najbolj bolečimi spomini na vojno, ki je grobo posegla v njeno mladost.

Pisateljica, prevajalka, profesorica ter doktorica slovanskih jezikov in primerjalne književnosti se je leta 1926 rodila v Žužemberku in bo 6. novembra dopolnila 98 let. Dveletna se je s starši preselila v Šempeter v Savinjsko dolino, a se je na počitnice rada vračala ob Krko. Pot jo je vodila v Avstralijo, nato nazaj v Slovenijo, nato pa se je z družino preselila v kanadski Montreal.

Leta 2015 je bila Irma Marinčič Ožbalt uvrščena na seznam znanih Suhokranjcev, žužemberška osnovna šola je namreč leta 1994 začela s projektom Znani Suhokranjci, katerega avtorica je Jelka Mrvar, nekdanja dolgoletna ravnateljica šole.

Arhiv Dolenjskega lista
Nastopil je mladinski pevski zbor OŠ Žužemberk pod vodstvom Nine Banovec.

O avtorici, knjigi in njenem nastanku ter projektu Znani Suhokranjci se je učiteljica slovenskega in angleškega jezika Sanja Nose, ki je tudi pletla niti prireditve, pogovarjala z avtorico projekta Jelko Mrvar, urednico založbe Družina Laro Vurnik in članom strokovne skupine Park znanih Suhokranjcev Vladom Kostevcem. V programu pa so nastopili člani mladinskega pevskega zbora, Urban Jenkole, Ana Mlakar, Ela Hren in Žiga Novak, ki so prebirali odlomke iz knjige, ter harmonikar Jakob Mohorčič.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.