Dragana Stanković

V Sloveniji deluje več kot tristo različnih bralnih skupin, ki se družijo zaradi branja ali ob branju, med drugim tudi na Senovem, kjer bralni krožek v okviru tamkajšnjega Društva upokojencev deluje že osem let. Vodi ga vsestranska kulturnica, nekdanja učiteljica slovenščine Boža Ojsteršek.

Dragana Stanković

»Ko se pogovarjamo s člani ostalih bralnih krožkov po Sloveniji, ugotavljamo, da pravzaprav Slovenci veliko beremo,« pravi. »Pa smo si lansko leto rekli, zakaj se ne bi srečali in izmenjali izkušnje, kako to počnemo pri nas in kako drugod po Sloveniji. Že lanski odziv je bil neverjeten, zbralo se nas je okoli sto, tako starejših kot mlajših. Zdelo se nam je, da moramo to ohranjati, sploh zato, ker prihajamo iz kraja, od koder naj bi izhajal tudi Adam Bohorič, ki je spodbujal in širil branje. Tako na nek način stopamo po njegovih stopinjah,« je dejala.

Preberite še ...

· Kulinarika

Odlične ideje, kako porabiti ostanke velikonočne šunke

Branje spodbuja inteligenco

Po njenem mnenju bi morala celotna družba v naslednjem obdobju proučiti nove strategije glede branja. Kot pravi, je Sokrat pred 2500 leti prepovedoval branje, ker je verjel, da je to bolezensko stanje in se je bal, da bi se bolezen širila. »Po 2500 letih pa imamo popolne dokaze, da branje spodbuja inteligenco in razvoj človeštva. Menim, da smo na neki prelomnici, glede na to, kateri medij imamo v rokah,« je povedala.

Dragana Stanković

»Če bi se zavedali, kaj branje prinaša otroku, kako vpliva na njegovo osebnost, na njegovo življenjsko naravnanost, bi v hipu ukinili telefone in vse druge podobne pripomočke,« pa dodaja psihologinja in psihoterapevtka dr. Zdenka Zalokar Divjak, ena od treh slavnostnih gostov letošnjega srečanja. Kot pravi, branje govori o življenju, o eksistenci. »Nikjer drugje ne more otrok naenkrat pridobiti informacije o bolečini, staranju, smrti, ljubezni, reševanju težav. In to danes otrokom manjka. Danes je glavna vrednota uspeh, da bo torej otrok dober v šoli in na nekih aktivnostih, kako oblikovati otrokovo osebnost, pa mislimo, da se bo dogajalo kar samo od sebe. Šele ko gredo zadeve v napačno smer, bodisi doma ali v šoli, se začnejo starši ali pa družba spraševati, kaj so naredili narobe.«

Berite otrokom, tudi če so že starejši

Po njenem mnenju je branje tek na dolge proge. Zelo pomembno je, da se otrok že v ranem otroštvu sreča s slikanicami in za njegovo starost primernimi knjigami. Za branje je torej potreben čas, ki pa ga danes ni. »Otroci zgolj hlepijo po nekih dražljajih, hitrih zadovoljitvah potreb, ki jih ima vsak otrok, torej po bližini, komunikaciji, pripadnosti. A vse to so instant oblike zadovoljitve, medtem ko knjiga pusti vtis. Prav to danes otrokom manjka, namreč vztrajnost in volja.«

Dragana Stanković

Strinja se, da je danes, ko je polno drugih (digitalnih) izzivov, prav gotovo težje spraviti otroka h knjigi. Toda prepričana je, da če se družina zaveda pomena branja, bo ta otrok drugače odraščal. »Ne bi se smeli zadovoljiti s krilaticami, češ 'je pač tak čas', 'nič ne moreš narediti proti tem vplivom' in podobno. Menim, da je to le fasada za opravičevanje pomanjkanja svoje zavesti in časa.«

Nikakor še ni vsei zgubljeno, pravi. »Včasih me starši vprašajo, kako naj otroka navdušijo za branje. Pa jim povem, da le tako, da mu berejo, tudi če so otroci že večji. Otroka navdušiš za branje le z branjem.«

Branje je kot sajenje v vrtu

Tudi slovenski tržaški pesnik, pisatelj, otroški avtor in prevajalec ter nekdnaji predsednik društva Bralna značka dr. Marko Kravos meni, da je branje kot sajenje v vrtu. »Če bomo imeli razvito veščino branja, se bomo tudi znali izraziti in nagovarjati svet okrog nas,« je dejal.

Dragana Stanković

Da je ob vsej digitalizaciji in novodobnih pripomočkih, kakršna je umetna inteligenca, branje morda še pomembneje kot nekoč, pa je zbranim, med katerimi so bili tudi osnovnošolci s Senovega in iz Krškega, dal vedeti dramski igralec in televizijski voditelj Nik Škrlec. »Branje je še vedno edina pot naprej, z branjem treniramo tudi empatijo,« je dejal in poudaril, da moramo nove tehnologije sprejemati s premislekom. »Lahko nam služijo kot odlično orodje, nikakor pa ne smemo dovoliti, da nas vodijo.« Ob koncu dogodka je Kravosu podaril tudi svojo prvo knjigo Pozabi vse, kar veš o spominu.

Galerija

Dragana Stanković