Vrh slovenskega slovaropisja v Pišecah
Rojstni kraj jezikoslovca, narodnega buditelja ter avtorja prvega slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika (1840-1923) od leta 1994 velja za središče simpozijskega slovaropisnega dogajanja.
Pred 30 leti se je namreč del dogajanj Slovenskega slavističnega kongresa iz Krškega preselil v Pleteršnikovo domačijo v Pišecah. Vse od tedaj se najvidnejši slovenski jezikoslovci vsako drugo leto tam srečujejo na simpozijih, naslednje leto pa se srečajo ob izidu znanstvene monografije, v kateri so objavljeni referati simpozija. Doslej je izšlo enajst knjig.
Prva slovaropisna simpozija je leta 1996 in 1999 vodil dr. Jože Toporišič, leta 2003 pa je vodenje strokovnega odbora za slovenski jezik Maksa Pleteršnika predal dr. Marku Jesenšku, ki je od tedaj pripravil devet simpozijev, zadnjega lani ob stoletnici Pleteršnikove smrti.
Letošnji Pleteršnikov dan, ki so ga pripravili včeraj, je bil namenjen predstavitvi zbornika z naslovom Pleteršnikova dediščina – Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika, v katerem je predstavljenih dvajset referatov z lanskega simpozija. Zbornik je izšel v sodelovanju in s finančno pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Občine Brežice, Društva Pleteršnikova domačija in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Ohranjanje Pleteršnikove dediščine
»Veliko Pišečanov je zaslužnih, da se je ohranila Pleteršnikova domačija in da danes ohranjamo spomin na našega velikega jezikoslovca. Odpirali smo vrata, od občinskih in državnih, da je ta domačija danes tako lepo ohranjena in v njej tudi muzejska zbirka,« pravi Martin Dušič, predsednik Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika Pišece.
Lansko stoletnico so s pomembnim simpozijem obeležili najprej v Pišecah, nadaljevali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani in tretji dan zaključili na Cankovi v Prekmurju v rojstni hiši prevajalca in jezikoslovca dr. Avgusta Pavla. Prav tako bodo v vseh treh krajih letos predstavili tudi omenjeni zbornik in glavne poudarke objavljenih referatov.
Največ, kar premore slovaropisje
»Ob lanskem simpoziju smo predstavili dosežke sodobnega slovenskega slovaropisja. In največ, kar danes premore slovensko slovaropisje, je zabeleženo v tokratnem zborniku,« je pojasnil urednik zbornika dr. Marko Jesenšek. »Zbornik je sicer namenjen ožjemu krogu specialistov, predstavljena so vprašanja, ki sicer izvirajo iz Pleteršnikovega slovaropisnega dela, hkrati pa kažejo, kako se je v stotih letih po njegovi smrti jezikoslovje spremenilo, napredovalo in kako so se stvari ozko usmerjale. Tako še vedno ostajajo vprašanja, kaj je s tonemskostjo, kako raziskovati napake v slovarju in podobno,« je pojasnil dr. Jesenšek.
»Pleteršnik ni imel pripomočkov, kakršne imamo danes, pa je v sorazmerno kratkem času napisal slovar. Danes ni človeka, ki bi bil sposoben tak slovar narediti sam, kljub vsem mogočim tehničnim pripomočkom. In kar je Pleteršnik začel tako veličastno ob prelomu prejšnjega stoletja, danes dobiva svojo podobo. Menim, da smo Slovenci po tej plati v vrhu evropskega in svetovnega slovaropisja,« je še dejal dr. Jesenšek.
Mnogo več kot le slovar
»Kar je za književnost Prešeren, je Pleteršnik za jezikoslovje,« je poudaril predsednik KS Pišece Primož Hribšek. Po besedah brežiške podžupanje Mojce Florjanič Pleteršnikovo osrednje delo, slovensko-nemški slovar, ni le slovar, pač pa pravi zaklad slovenskega jezika, ki ohranja jezikovno bogastvo Slovencev v drugi polovici 19. stoletja.
»Slovar, ki je nastajal več kot 20 let in v katerem je Pleteršnik zbral besede iz različnih slovenskih pokrajin ter jih združil v celovito in izčrpno delo, je za nas, Slovence, veličasten. Hkrati je z njim pokazal, kako bogata in raznolika je naša jezikovna dediščina,« je še dejala Florjaničeva.
