Viljem Ostrovrhar Antona Medveda oživel po 117 letih
Kar 117 let je minilo, odkar je duhovnik, pesnik in plodovit dramatik Anton Medved napisal romantično zgodovinsko tragedijo Viljem Ostrovrhar. Ta sloni tudi na resničnih zgodovinskih dejstvih. In ravno letos, ko Kulturno društvo Svibno praznuje 90-letnico, so v začetku lanskega leta stekle prve priprave, v sodelovanju s Turističnim društvom Svibno in Zavodom Svibna, v letošnjem letu pa so se začele intenzivne vaje za uprizoritev na prostem. Rezultat tega skupnega dela je približno dveurna predstava, ki je na Svibnem sinoči navdušila številne obiskovalce.
Celo leto so marljivo delali, se učili, vadili, da so sinoči lahko ob jubileju društva okoli 500 gledalcem premierno predstavili pravi spektakel, blišč in žalostni konec Viljema Ostrovrharja. Organizatorji pravijo, da so tudi za drevišnjo reprizo, ob 20. uri prodali že več sto vstopnic. Domačine velja pohvaliti za dobro organizacijo, tudi nemotenega, dobro označenega dostopa na Svibno, za tokratni predstavi je potekal promet enosmerno.
Igralci, zvečine domačini in tudi ostali, ki so sodelovali pri nastajanju igre, so sinoči pod Ostrim vrhom, na katerem so razvaline gradu Ostrovrharjev delovali dovolj uglašeno in prepričljivo, da je občinstvo v topli avgustovski noči s ploskanjem pospremilo nastopajoče med slehernim dejanjem in še posebej ob koncu zanimive predstave, ko se je podpredsednica KD Svibno Mateja Kmetič zahvalila številnim akterjem, sponzorjem in publiki.
22 amaterskih igralcev
Igralsko zasedbo sestavlja 22 amaterskih igralcev in igralk, zvečine domačinov. Pridružili so se jim še stažisti - vojaki iz Društva Srednjeveški najemniki ter Krekova konjenica iz Šentjanža. Režiser predstave Jože Mahne meni, da gre za dragocen material, za tragedijo, ki je rasla na domačih tleh. Čeprav je od nekdaj zelo pomembnega gradu Svibno ostalo bore malo, to ne pomeni, da ne nosi velikih zgodb - dobrih zgodb, ki bi jih številni radi slišali in videli, meni Mahne, ki je doslej režiral že več iger.
Pet dejanj tragedije
Tragedija o enem najbolj znanih članov Ostrovrharjeve družine, Viljemu Ostrovrharju II., ima pet dejanj. V prvem dejanju med lovom v gozdu ob zlatem studencu nedaleč od Ostrega vrha Viljema Ostrovrharja premoti vila s čudodelnim prstanom, ki mu ga izroči v zameno za molčečnost, spoštovanje viteške časti in zvestobo vladarju.
V drugem dejanju je v ospredju Ostrovrharjeva hči Tilda, ki jo vznemirjata dva snubca.
Tretje dejanje poleg ljubezenske zgodbe prinaša tudi prve viteške odločitve - Viljem se ukloni pritisku Ureha in somišljenikov ter se na skrivnem zborovanju postavi na stran nasprotnikov dosedanjemu prijatelju, vojvodi Majnardu.
V četrtem dejanju že potekajo priprave na boj, ki se zaključi v petem dejanju - spopad na Grebinjskem polju terja na strani upornikov hude žrtve. Viljema doleti prerana smrt, čarobni prstan pa dobi novega lastnika...
Župnik izdelal lične usnjene torbice
Poleg dinamične igre močno približajo tiste davne srednjeveške čase tudi verno rekonstruirani kostumi iz 13. stoletja, časa, v katerem je živel slavni vitez Viljem Ostrovrhar. Izdelave kostumov so se lotili v študijskem krožku rekonstrukcije srednjeveških oblačil in oprave Zavoda Svibna. Virov, od koder bi lahko črpali gradivo in ideje, je zelo malo, precej pa so si pomagali z internetom, pravita Ina Čebular in Helena Podlesnik, odgovorni za kostumografijo.
Vsem oblačilom je ustrezna obuvala sešil sevniški čevljar Emil Stopar, ki sodeluje v gledališki predstavi tudi kot igralec. Z rokodelskim znanjem pri izdelovanju ličnih usnjenih torbic se je izkazal svibenski župnik Janez Jasenc.
Za izdelavo okrog 21 kg težke pletenice kar okrog 500 ur!
Domači kovač Martin Oblak, st., je izdelal meče in oklepe, kar sedem verižnih srajc je izdelal domači rokodelec Stojan Schaffer, nekateri igralci pa so se v tej spretnosti in vztrajnosti poskusili tudi sami. Da je poleg znanja potrebna tudi velika vztrajnost, po Schafferjevih besedah priča tudi podatek, da je za izdelavo pletenice, ki tehta okrog 21 kg, porabil kar okrog 500 ur!
Posrečena je tudi scena, delo Ludvika Kosa, ki so jo scenski delavci naglo prilagajali dogajanju na odru. Za popestritev večera je še poskrbel bruhalec ognja, ki je na cerkvenem obzidju, po prvem dejanju deloval primernejše, kot pozneje, ko se je razplamtel boj na odru in je skušal dodatno ogreti ozračje.
Gostovanja na Rajhenburgu in Turjaku...
Zagotovo si bodo Viljema Ostrovrharja ogledali na gradu Rajhenburg in gradu Turjak, saj so Svibenčane tja že povabili. Jeseni bodo najverjetneje gostovali tudi v Laškem. Precej dolgo predstavo bi radi tudi skrajšali, da bi lahko tudi na Svibnem za turiste uprizarjali krajše dele tragedije. Prihodnje poletje naj bi pripravljali poletne večere, na katerih bi igrali Viljema Ostrovrharja.
Od igre veliko pričakujejo tudi v Turističnem društvu Ostrovrharhji Svibno, kot pravi predsednik Sašo Obolnar bo igra največja promocija kraja. Pri tem je pomembno tudi, da so priprave na predstavo povezale veliko, okrog 60 domačinov, ki so ključnega pomena pri ohranjanju kulturne dediščine. Želijo tudi narediti kakšne spominke, ki bi jih lahko prodajali.
