##IMAGE-3576794##

Pred kratkim je v samozaložbi izšla nova pesniška zbirka Lojzeta Podobnika z naslovom Kaos. V desetih letih je to že njegova peta knjiga (Romov krik, Rajkove pesmi - v soavtorstvu z Rajkom Šajnovičem, Iskanje in Izigrane sanje).

Kot pravi pesnik, je v njem notranja potreba, da kar naprej razmišlja in piše, in ni dneva, da ne bi zapisal kakega stavka, misli, verza, ki jih potem dolgo brusi in pili, »ko ima pesem neko sporočilo, pa jo zacementiram«. V zbirki Kaos, ki je nastajala približno tri leta, je zbral kar okrog sto pesmi, v katerih je kritičen do vseh anomaliji, ki danes iz človeka delajo sužnja, zasvojenega s potrošništvom.

»Sovražim kapitalizem kot družbeni sistem, ker bo uničil človeka in naravo. Sem zagovornik socialne države, brezrazredne družbe in družbe enakih možnosti. Znam prisluhniti ljudem in to kar govorijo, je snov za moje razmišljanje in pisanje,« pripoveduje o vzgibih svojega ustvarjanja. V pesmih Slovence celo poziva k spremembam v družbi, k uporu in samega sebe označuje kot »pesnika upora nove dobe in puntarja«, borca za človekovo dostojno življenje.

Temu, da je Lojze Podobnik zelo angažiran in družbeno kritičen, gotovo botruje dejstvo, da je po izobrazbi pravnik in da je vrsto let delal v slovenski policiji, zlasti z Romi. Zato tudi sedaj kot upokojenec ne more stati le križem rok in opazovati dogajanje v družbi. Preveč stvari gre po njegovem narobe. »Verzi so moje orožje, s katerim kričim in se borim, v poeziji iščem odgovore in se skušam dokopati do resnice. Brez sporočilnosti zame pesmi ni,« pravi Podobnik o zbirki Kaos.

Knjiga je razdeljena na pet poglavij, dr. Jožica Jožef Beg, ki je napisala spremno besedo, pa Podobnikove pesmi uvršča v t.i. angažirano poezijo.

Več v aktualni tiskani izdaji Dolenjskega lista.