FB

##IMAGE-3706409##

V Knezovi sobi, delu stalne arheološke razstave Dolenjskega muzeja v Novem mestu, bodo drevi ob 18. uri odprli manjšo arheološko razstavo Restavriranje kovinskih predmetov. Gre za nadaljevanje pred letom dni odprte razstave o restavriranju lončenine. Na ogled bo do konca leta, je povedal arheolog in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ.

Na razstavi predstavljajo tako postopke s kovinskimi arheološkimi predmeti na najdišču Kapiteljska njiva v Novem mestu, kakor tudi restavratorske posege na teh. Prikazani so na fotografijah in s predmeti na različnih stopnjah obdelave. Predmeti namreč s časom razpadejo in propadajo. Da preprečijo njihovo popolno uničenje in vsaj podaljšajo obstoj arheoloških najdb, pa so potrebni strokovni postopki konzerviranja in restavriranja, je pojasnil Križ.

Restavriranje in konzerviranje arheoloških predmetov vključuje čiščenje, popravila poškodb, ohranjanje, vzdrževanje, dopolnjevanje, rekonstruiranje in preprečevanje nadaljnjega propadanja.

Med kovinskimi predmeti, ki so bili v uporabi v drugem tisočletju pred našim štetjem, prevladujejo predmeti, izdelani iz brona in sorodnih bakrovih zlitin, železo pa se na Dolenjskem pojavi na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem. Tako bron kot železo sta osnovni kovini, iz katerih je izdelana večina kovinskih predmetov v starejši in mlajši železni dobi. V tem obdobju je le nekaj redkih predmetov izdelanih tudi iz kositra, svinca in zlata.

Kovinski predmeti, najdeni v zemlji, so lomljivi, krušljivi in brez vsake trdnosti. Bronasti predmeti so večinoma prevlečeni z zeleno patino in praviloma poškodovani. Železni predmeti so običajno poškodovani do nerazpoznavnosti, večinoma pa so ohranjeni le v obliki korozije. Pri arheoloških izkopavanjih jih dvignejo skupaj z okoliško zemljo in nato prenesejo v restavratorsko delavnico v nadaljnjo obdelavo. Predstavili bodo približno 50 predmetov, je še povedal Križ.

Knezova soba stalne arheološke razstave Dolenjskega muzeja je namenjena občasnim arheološkim razstavam, ki prinašajo nova spoznanja v arheologiji, predstavljajo novo odkrita najdišča ali pa arheološko gradivo iz muzejskih depojev. Poimenovali so jo po prvem arheologu Dolenjskega muzeja Tonetu Knezu (1930-1993).