Uvod v Poletne večere v parku
Park starega mestnega jedra Krškega je bil sinoči prizorišče prvega v nizu letošnjih Poletnih večerov v parku. Na rojstni dan enega najpomembnejših slovenskih kiparjev, ki je bil za svoje ustvarjanje nagrajen tudi s Prešernovo nagrado, so se na posebnem kolokviju spomnili Ljubljančana Ivana Zajeca, ki je pustil močan pečat tudi v Krškem. Njegovi reliefi in kip na cerkvi svetega Janeza Evangelista sodijo namreč med kiparjeva najboljša dela, med katerimi je sicer v javnosti najbolj znan Prešernov spomenik v Ljubljani.
Zajec, ki je izhajal iz kiparske družine, je s Krškim povezan predvsem preko ene izmed najbolj znanih Krčank, Josipine Hočevar. Slednja je bila namreč mamina teta, ki mu je po tem, ko je Zajec pri 18 letih ostal brez staršev, finančno pomagala pri šolanju. Po njeni zaslugi je po besedah Alenke Černelič Krošelj dobil tudi osrednje naročilo za župnijsko cerkev v starem mestnem jedru Krškega, ki jo še danes krasijo Zajčevi reliefi Sv. Trojica, Vizija sv. Janeza Evangelista in Čudež sv. Janeza Evangelista ter dva timpanona Jutro in Večer, nekaj let kasneje pa je naredil še kip Brezmadežne.
Medtem, ko so bila njegova dela v Krškem zelo hvaljena, pa Prešernov spomenik sprva med ljudmi in umetniki ni naletel na najboljši odziv.
"Ob odkritju spomenika se je nanj vsul plaz kritik, najbolj oster pa je bil Ivan Cankar," je na včerajšnjem kolokviju povedal osrednja govornica prof. dr. Sonja Žitko.
Po koncu kolokvija so se obiskovalci sprehodili še do Hočevarjevega trga, kjer stoji cerkev svetega Janeza Evangelista, večer pa se je zaključil s koncertom Rudolf Gas tria.
