Težave trebanjskih kulturnikov: obiskovalci odhajajo v druge kraje

##IMAGE-3548539##
Trebanjski kulturniki že kar nekaj časa opozarjajo, da nimajo ustreznega prostora, v katerem bi lahko izvajali svoje dejavnosti. Gradnja novega kulturnega centra, ki ga občina namerava postaviti ob železnici, je zato nuja, a zadeve se na tem področju premikajo počasi. Občinski svet je na zadnji seji sicer sprejel dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), s katerim so vendarle korak bliže uresničitvi težko pričakovane naložbe.
Z gradnjo novega kulturnega doma v Trebnjem bodo zagotovili kakovostne prostorske pogoje za kulturno ustvarjanje, razvoj obstoječih in novih kulturnih dejavnosti, organizacijo kulturnih prireditev, izobraževalnih, družabnih in drugih dogodkov, poudarjajo na občini. Investicija, ki bo zajemala tudi gradnjo parkirne hiše s 129 parkirnimi prostori in celovito ureditev okolice, je ocenjena na nekaj več kot deset milijonov evrov, in kot pravi župan Alojzij Kastelic, se bodo gradnje lotili le v primeru, če bodo vsaj polovico denarja dobili na različnih državnih in evropskih razpisih.
»Imamo priprta vrata glede sofinanciranja in sedaj je priložnost, da Trebanjci stopimo skupaj, da se politika poenoti in da to naredimo,« poziva župan in dodaja, da je kvaliteta življenja odvisna tudi od kulture. Razvoj niso samo investicije, tudi v ljudi in v kulturo je treba vlagati, pravi.
»S projektom hitimo, da bi se javili na vse razpise, ki bodo objavljeni v letošnjem letu. Kulturni dom bom imel oder in zaodrje, zato bo v njem mogoče gostiti različne vrste predstav. Želimo, da bo to kulturni dom regijskega pomena, saj Dolenjska nima niti enega takšnega centra,« je na nedavni seji občinskega sveta dejala Vida Šušteršič, višja svetovalka za prostorsko načrtovanje in urbanizem na občini. Dodala je še, da bodo svetniki že na naslednji seji sprejemali občinski podroben prostorski načrt za območje, kjer je predviden kulturni center, v naslednjih mesecih pa naj bi občina pridobila tudi gradbeno dovoljenje. Dinamika gradnje bo nato odvisna od finančnih zmožnosti, po besedah Kastelica pa bodo morali najprej narediti tudi predobremenilni nasip, s katerim bodo utrdili zgornji sloj, saj so geološke raziskave pokazale, da je pod površjem štiri metre globoka glinasta plast.
PREDVOLILNA IGRA?
Novi kulturni dom naj bi imel okrog 450 sedežev. Kot je zapisano v gradivu, ki ga je obravnaval občinski svet, za upravljanje in vzdrževanje predvidevajo zaposlitev treh oseb, pri pripravi programa pa bodo sodelovali tudi zunanji sodelavci. Predsednica odbora za družbene, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo Špela Smuk je v razpravi dejala, da za njegovo upravljanje ne bi ustanavljali novega zavoda. V imenu odbora je občino še pozvala, naj obenem pripravi tudi DIIP za gradnjo glasbene šole. »Če bodo sredstva to omogočala, bi lahko obe investiciji izvajali hkrati,« je predlagala.
Gregor Kaplan je pripomnil, da je Trebnje takšen center potrebovalo že pred desetimi leti in da je občina pri tem, tako kot pri reševanju prostorske stiske trebanjske osnovne šole, zaspala. Ker gre za volilno leto, je po njegovem to le predvolilna poteza, a župan odgovarja, da so v pridobitev potrebne dokumentacije vložili že okoli 200.000 evrov, zato to ni več predvolilna igra.
PESTER PROGRAM
Kulturniki z velikim navdušenjem pozdravljajo prizadevanja za novi kulturni center, saj je zaradi trenutnega stanja težko vzgajati predvsem mlade za obiske kulturnega hrama v lokalnem prostoru, posledično pa izgubljajo tudi preostale obiskovalce, ki odhajajo v druge kraje, poudarja Mojca Femec, vodja trebanjske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD).
Dodaja, da se vsi kulturni ustvarjalci in tudi občina sicer trudijo pripraviti pester program, a realno stanje je pač takšno, kot je. »Trebnje je na ugodni strateški točki, zato se ljubiteljem predstav, koncertov, prireditev in filmov ni težko zapeljati v Novo mesto ali v Ljubljano,« pravi Femčeva, ki poleg tega opaža, da na novo priseljenim predvsem mladim družinam manjka ponudba prireditev, še posebno za otroke. V trebanjski izpostavi JSKD poskušajo to reševati z otroškim abonmajem Levček, ki poteka že dvajseto sezono. »Kar dobro je obiskan in zagotovo bi bil obisk še boljši, če bi bila dvorana bolj primerna za to populacijo. Ker nima nivojev, so sedeži v isti liniji in otrokom je zaradi spremstva odraslih oseb pogled na oder onemogočen,« razlaga.
Trenutno večino prireditev v Trebnjem pripravljajo v obstoječem kulturnem domu, ki je v lasti trebanjske župnije in ga je zob časa že dodobra načel. Župnija Trebnje in občina sta septembra podpisali pogodbo o njegovi brezplačni uporabi, župnija pa skrbi, da so prostori vedno tudi ogrevani in očiščeni.
Nekaj dogodkov se zvrsti tudi v dvorani STIK, ki jo občina daje v brezplačno uporabo, in v avli Centra za izobraževanje in kulturo, kjer je ob prireditvi treba namestiti vse potrebno, od stolov, ozvočenja in odra do ustrezne osvetlitve. Za večje prireditve, kot je denimo novoletni koncert občinskega pihalnega orkestra, pa najamejo dvorano osnovne šole Trebnje ali podružnične šole v Dolenji Nemški vasi. Kot pravi predsednik orkestra Borut Kolenc, imajo že s pripravo in kasneje s pospravljanjem prireditvenega prostora ogromno dela, zato se veselijo dneva, ko jim ne bo treba več skrbeti za zaščito tal, izposojo odra, prevoz in postavitev stolov iz celotne Mirnske doline, za obešanje zaves, najem ozvočenja in za postavitev osvetlitve ter podobnih zadev. A kot je na nedavni medobčinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku občin Mirnske in Temeniške doline dejal trebanjski podžupan Jože Korbar, je vprašanje, kdaj bodo kulturne prireditve v novem kulturnem domu.
Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista z dne 8. marec 2018.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se