M. K.

V knjižnici je našla svoje mesto po obnovi stavbe stare kresije, ko jo je arhitekt Marjan Mušič, ki mu je bila zaupana povojna obnova mestnega jedra, umestil v nove prostore nekdanje Študijske knjižnice in jo tako rešil pred uničenjem. Spominska plošča je bila namreč nekoč na pisateljevi rojstni hiši v Kandiji, ki so jo porušili ob rekonstrukciji kandijskega križišča.

Novomeščani so že leta 1930 po Puglju poimenovali ulico, leta 1932 pa na njegovi rojstni hiši v Kandiji svečano odkrili spominsko ploščo, ki je delo akademskega kiparja Franceta Goršeta, pisateljev portret na njej pa je izdelal kipar Tine Kos. Odkritje plošče je bilo v Novem mestu slavnostni dogodek. Že večer pred tem se je v Sokolskem domu vršila slavnostna akademija, drugi dan pa je potekal sprevod z mestno godbo in s sokolskim praporom od današnjega Prešernovega trga čez Glavni trg in Kandijski most do Pugljeve rojstne hiše, v kateri so imeli pisateljevi starši ob njegovem rojstvu gostilno. Puglju so se v govorih poklonili pesnika Oton Župančič in Fran Albreht ter gledališki igralec Lojze Drenovec.

Milan Pugelj je v Novem mestu preživel otroštvo, pozneje pa se je preselil v Ljubljano in tam sprva živel precej boemsko življenje v družbi literarnih in drugih umetniških ustvarjalcev, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlil v gledališču. Pesmi je objavljal le v literarnih revijah, raznovrstno kratko prozo, ki je najpomembnejši del njegovega literarnega ustvarjanja, pa je izdal v osmih knjigah.

V knjižnici hranimo Pugljevo literarno zapuščino, s pomočjo katere smo pripravili ulično razstavo, ki bo do začetka februarja na ogled na ploščadi med Rozmanovo ulico in Prešernovim trgom v mestnem jedru Novega mesta, nato pa bo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku gostovala v Gradski knjižnici Ivan Goran Kovačić v Karlovcu, ki je osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem.