Šolstvo v Ilirskih provincah
V mali dvorani Dolenjskega muzeja so včeraj odprli gostujočo razstavo Slovenskega šolskega muzeja Šolstvo v Ilirskih provincah. Sestavni del otvoritvenega sporeda prikaza, ki so ga v omenjeni ljubljanski ustanovi pripravili ob lanski 200-letnici izida Odloka o organizaciji javnega šolstva v Ilirskih provincah, s katerim je v osnovnih in nižjih srednjih šolah slovenščina postala učni jezik, je bila Vodnikova šolska učna ura iz leta 1811.
Z ustanovitvijo Napoleonovih Ilirskih provinc leta 1809 so želeli Francozi, potem ko je bila poražena Avstrija s schönbrunnskim mirom prisiljena slovensko ozemlje prepustiti Franciji, čim prej razširiti znanje francoščine.
Hkrati so za učni jezik osnovnih in nižjih srednjih šol postavili deželno slovenščino, Valentin Vodnik (1758 – 1819), tudi prvi pomembnejši slovenski pesnik, pa je takrat za pouk v slovenskem jeziku napisal prve učbenike, na katerih je temeljila omenjena učna ura.
Ob odprtju razstave so lahko tako njeni obiskovalci slišali kako »cepic mlati pšenico, kamen mele koruzo, lubezen je djanje mojiga serca«, in podobne izreke.
V Vodnikovi šoli je tudi »gospod vučenik« učence seznanil z osnovnim besediščem starejše slovenščine, jim predstavil črkopis tistega časa – bohoričico in jih podučil o »gramatiki« ter skupaj z njimi nekaj besed prevedel v francoščino in iz nje.
Razstava je v Dolenjskem muzeju na ogled do 18. septembra.
