Skok v preteklost: spoznajte stiške urbarje in življenje v 16. stoletju!
V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so sinoči odprli kar dve razstavi o urbarjih, ena je vezana na cistercijanski samostan v Stični (Stiški urbarji iz 16. stoletja), druga je splošna (Dolga zgodovina urbarjev). Odprti bosta do 2. aprila prihodnje leto.
Razstava Stiški urbarji iz 16. stoletja, katere avtor je Tadej Trnovšek, kustos Muzeja krščanstva na Slovenskem, je nastala po večletnih raziskavah stiških urbarjev in urbarialnih registrov. Na njej je skozi stiške urbarje možno spoznati tipične dajatve 16. stoletja in druge zanimivosti, ki so razvidne iz njih. Na ogled je tudi nekaj originalnih stiških urbarjev iz 16. stoletja in pergamentnih listin iz 13. in 14. stoletja, ki so nekoč služile kot ovitki omenjenim urbarjem.
Najpogostejše moško krstno ime v 16. stoletju na stiških posestih je bilo Jurij. Med priimki, ki so se v tistem času šele začeli formirati, sta prednjačila Kastelic in Novak.
Skupaj z razstavo je izšla obsežna istoimenska publikacija, ki se omejuje na šest najstarejših ohranjenih urbarjev stiškega samostana iz 16. stoletja. V tej prvi strokovni publikaciji o stiških urbarjih je Trnovšek predstavil izsledke raziskav, ki dajejo natančno sliko podložniških obveznosti do samostana in tedanjega obsega stiške posesti na Kranjskem.
Avtor je rekonstruiral sistem pobiranja dajatev v 250 vaseh na Kranjskem, kjer je imel samostan kar 1073 hub, 48 mlinov ter več njiv, travnikov, vrtov, rovt, kajž, koč, domcev, hiš in dvorcev. Čeprav so urbarji pisani v nemščini, se na posameznih delih pojavljajo tudi slovenski izrazi. Urbarji so izredno zanimiv vir tudi za rodoslovce in strokovnjake s področja imenoslovja. V obravnavanih urbarjih zasledimo kar 800 različnih priimkov, preko 100 različnih moških krstnih imen in 23 različnih ženskih krstnih imen.
Gostujočo razstavo Dolga zgodovina urbarjev je predstavila ena od avtoric dr. Lilijana Žnidaršič Golec iz Arhiva Republike Slovenije. Ta razstava je nastala ob strokovnem posvetu oktobra 2015, ko je moči združilo kar devet zgodovinarjev in arhivistov. Ta razstava na zanimiv način omogoča poglobljen vpogled v zapleteno urbarialno tematiko. Zasnovana je na panojih, a jo hkrati obogatena s predmeti.
"Naslov je zgovoren - Dolga zgodovina urbarjev - in izžareva dejstvo, da so urbarji v Evropi nastajali več kot tisočletje, od leta 600 do druge polovice 19. stoletja," je med drugim povedala Žnidaršič Golec.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
