Sejem poživili z domačimi rokodelci
Vsako tretjo soboto v mesecu je v Mokronogu sejem. Tudi danes dopoldan so trško jedro zasedli stojničarji, ki ponujali različne izdelke, pridelke in druge stvari. V sklopu projekta medgeneracijska škratodežela Mokronog so sejem obogatili še z lokalnimi rokodelci, ki so na ogled postavili svoje izdelke, med drugim so tudi prikazali klepanje kose, kako se izdeluje iz gline, obiskovalci so na delu lahko videli piskroveza, za dobro vzdušje pa so s čajanko poskrbele članice Društva podeželskih žena Tavžentroža in vinogradniki z vinskim hramom.
»Predstaviti želimo ročne dejavnosti, ki jih ljudje še znajo in ohranjajo, vendar če se ne bo znanje preneslo na mlajše rodove, bodo šle v pozabo,« je o poživitvi sejemske dejavnosti v Mokronogu povedala Mateja Vrabec z občinske uprave. V času sejma so potekale delavnice za otroke, na katerih so otroci lahko ustvarjali različne izdelke iz naravnih materialov, se igrali in družili. Tretjo soboto v oktobru in novembru bodo znova pripravili podobne delavnice, na katerih se bodo otroci lahko naučili teh ročnih spretnosti, je še dodala Vrabčeva.
Veronika Vidrih iz Mokronoga je prikazala, kako se izdeluje iz gline. »To je moja ljubezen za prosti čas. Kar veliko se ukvarjam s tem. Vse delam z rokami, nič ni vreteno ali iz kakšnih kalupov. Izdelujem različne stvari in ko imam navdih, tudi ponoči ustvarjam,« je povedala, v ozadju pa se je že slišalo, kako Anton Grabnar iz Čužnje vasi kleplje koso. »Pozoren moraš biti, da koso ne zviješ, da je ravna. Odvisno je tudi od materiala kose, ene so bolj trde, druge mehkejše,« nam je razložil, na kaj mora biti pri svojem delu, ki se ga je naučil v mladosti, najbolj previden.
Čez cesto se je množica obiskovalcev zbirala pri piskrovezu Francu Hočevarju s Puščave, ki se ukvarja z vezenjem žice okoli loncev, skled in drugih posod. Tega se je naučil v domači delavnici pri očetu, ki je bil ključavničar. »Očetu so nosili razbite litoželezne lonce, da bi jih popravil. A zvariti se jih ni dalo, zato jih je zvezal tako tesno, da niso puščali vodo. Tako sem se naučil, kako vezati piskre,« pravi Franc in dodaja, da obstaja več vrst vezav. S tem se podaljša življenjska doba lončarskih izdelkov, ki so jih včasih postavljali v peč, saj žica drži lonec oz. skledo skupaj, če slučajno poči, pravi. Ta obrt je po njegovih besedah začela izginjati v prvi polovici prejšnjega stoletja, kajti začela se je pojavljati pocinkana posoda. »Danes na leto zvežem okoli pet lončarskih posod. Običajno mi jih prinesejo tisti, ki imajo doma odprto ognjišče. Večkrat zvežem kakšno skledo, ki je potem bolj za okras,« o tem, koliko ima še dela, pove naš sogovorec.
Poleg njega pa je sedel sedlar Tone Pavlič z Mokronoga, ki je, kot pravi, eden redkih, če ne celo edini na Dolenjskem, ki se s tem še ukvarja. »Izdelujem uzde, aftre za konje privezat, različne jermene, pasove in še nekatere druge stvari iz usnja. Dela je še vedno dovolj, vendar obogatel ne bom,« v smehu pove. Tudi ta dejavnost zahteva preciznost pri delu, pa tudi močen moraš biti, kajti usnje je kar težko prebosti, še doda Tone.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
