Petnajst let Rastoče knjige v Brusnicah, Janez Trdina je navdih
Začetki Rastoče knjige na šoli segajo v leto 2011, ko so na šoli pripravili Srečanje literatov treh generacij naše doline, kot so poimenovali dogodek.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Temu so sledile vsakoletne proslave v čast Rastoči knjigi, ob tem pa je šola izdala deset knjig, med katerimi so najbolj ponosni na Narečni slovar brusniške doline, avtoric Darje Šinkovec in Milene Jaklič.
Odrska igra Cvetnik
Včerajšnji dogodek so naslovili Trdina in Gorjanci, in kot pove naslov, se je celotno dogajanje vrtelo okrog Janeza Trdine.
Učenci so uprizorili odrsko igro Cvetnik, ki jo je po istoimenski Trdinovi bajki priredila za oder Darja Šinkovec, za kostume in sceno pa sta poskrbeli Vanja Vrtačič in Alenka Trifković z učenci.
Trdina je bil skoraj edini
Trdini pa so več ali manj posvetili besede tudi govorniki. Trdina je bil z eno od svojih povesti navdih, je povedala v pozdravnem nagovoru ravnateljica Jasmina Hidek, za poimenovane lani odprtega vrtca v Gabrju, ki je tako postal Cvetnik.
Slavnostni govornik Marijan Dović je Janeza Trdino postavil visoko, ali kar najvišje med tiste, ki so v njegovem času pisali o Dolenjcih in Slovencih. »Nacionalna ideja, torej boj za slovenstvo, je bila na neki način Trdinovo osnovno življenjsko poslanstvo in motor njegovega delovanja. Pri sedemintridesetih letih se je z zelo skromno pokojnino vrnil z Reke v Slovenijo in se naselil na Dolenjskem. Zadal si je za cilj spoznavanje slovenskega ljudstva, njegovih šeg idr. Da hodi naokrog, prepešači Gorjance, dolenjsko Podgorje, Belo krajino itn. Pogovarjal se je z vsemi družbenimi sloji.
Tako je ustvaril velik opus, ki je zbran v dvanajstih knjigah Trdinovega zbranega dela in potem še dodatni terenski zapiski, ki so deloma objavljeni. Vrhunski vir, skoraj edini vir, o tem, kako so živeli Dolenjci in Slovenci nasploh v drugi polovici 19. stoletja. Ker tega pred Trdino sistematično ni počel nihče,« je poudaril Dović.
Trdinovo raziskovalno vnemo je izpostavil tudi Janez Gabrijelčič, glasnik ideje slovenske Rastoče knjige in spodbuden opazovalec vsega, kar se pod okriljem Rastoče knjige že petnajst let dogaja v Osnovni šoli Brusnice. Trdina nam lahko pomaga, je poudaril, krepiti slovensko narodno zavest, znotraj tega pa še posebej ponos nad pripadnostjo Dolenjski. Gabrijelčič je namreč povzel Trdinove besede, in sicer, da je prišel na Dolenjsko z namenom, da bi preučeval v tej glavni in najčvrstejši korenini slovenstva našo narodnost, naš značaj in vse stvari, ki se tičejo tega plemenitega naroda.
Pesem in ples
Zbrani so prisluhnili tudi zgodbi o brusniškem mačku, ki je pristal v pečici ob neki ohceti, kot pravi besedilo Jasne Pavlin. Slovesnost, kot je bila današnja, ne more miniti brez pesmi in plesa. Da je bilo obojega dovolj, so poskrbeli pevci zbora vrtca Cvetnik in šolska folklorna skupina Češnjev cvet.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
