Priznanji Andreji Brancelj Bednaršek in kočevskemu muzeju
V počastitev mednarodnega muzejskega dneva, ki ga muzeji po svetu praznujejo 18. maja, je Slovensko muzejsko društvo (SMD) danes že enainštiridesetič podelilo Valvasorjevo nagrado, priznanja in častna priznanja za izjemne prispevke k razvoju muzejske dejavnosti na Slovenskem. Nagrajencem je nagrade in priznanja izročil predsednik SMD dr. Andrej Smrekar.
Na letošnji razpis za nagrade, ki veljajo za preteklo leto, je prispelo 24 predlogov, od tega dva za Valvasorjevo nagrado, 14 za Valvasorjeva priznanja in pet za Valvasorjevo častno priznanje.
Valvasorjeva priznanja so med drugimi prejeli tudi Mateja Breščak iz Narodne galerije v Ljubljani in Andreja Brancelj Bednaršek iz Belokranjskega muzeja v Metliki za organizacijo in izvedbo pregledne razstave o Alojzu Ganglu. Pokrajinski muzej Kočevje pa za razstavo Živeti z gozdom.
O kiparju na poti v moderno
Kot so zapisali v obrazložitvi, je bil celovito zasnovan projekt Alojz Gangl, kipar na poti v moderno že v začetku naravnan medinstitucionalno in je povezoval Belokranjski muzej v Metliki, Ganglovo rojstno mesto, ter Narodno galerijo v Ljubljani. Ob 150-letnici rojstva skoraj pozabljenega Gangla sta se povezali dve kulturni ustanovi in kustosinji mag. Mateja Breščak in Andreja Brancelj Bednaršek. Alojza Gangla, "kiparja na poti v moderno", kot sta ga avtorici poimenovali, sta predstavili na strokovno in umetnostnozgodovinsko visokem nivoju. Prvi del razstave, delo Andreje Brancelj Bednaršek, je bil postavljen v Galeriji Kambič v Metliki, drugi del, delo mag. Mateje Breščak, pa v Narodni galeriji v Ljubljani.
Tako je bil omogočen ogled celotnega, javnosti dostopnega Ganglovega opusa. Razstava je nastala ob poglobljeni raziskavi mag. Mateje Breščak, ki je omogočila nov pogled na umetnikovo ustvarjanje in odkrila že pozabljene ter v muzejskih depojih in pri zasebnikih založene umetnine. Andreja Brancelj Bednaršek je strokovno obdelala Ganglova dela, ki jih hrani Belokranjski muzej in z razstavo spodbudila načrte, da metliška občina po prenovi podstrešja metliškega gradu, prostore nameni stalni razstavi Ganglovih del. Številne Ganglove umetnine so bile ponovno odkrite, prepoznan je bil njihov izvor in bile so na novo identificirane. Posebnega pomena je odkritje velikega dela Ganglove zapuščine v zasebni lasti v Pragi. Breščakova je praško zapuščino skrbno dokumentirala in upati je, da bo gradivo kmalu postalo del slovenske nacionalne zbirke. Oba dela razstave, metliški in ljubljanski, sta močno odmevala v strokovni javnosti. Pripravili so številne pedagoške delavnice in prireditve za otroke ter odrasle. Ob razstavi je izšel obsežen katalog v slovenskem in angleškem jeziku.
O kočevskih gozdovih in pragozdovih
V Pokrajinskem muzeju Kočevje so z razstavo Živeti z gozdom predstavili prostrane kočevske gozdove in pragozdove, ki zaradi svoje ohranjenosti predstavljajo veliko bogastvo Slovenije. Na poučen, zanimiv in doživljajski način so prikazali naravne značilnosti Kočevskega, zgodovino gozdarstva in z gozdom povezane gospodarske dejavnosti. Pomen in vlogo gozdov so upodobili s pomočjo ambientalnih postavitev, kjer še posebej izstopa kaluža s stopinjami divjadi. Prav posebno zgodbo pripoveduje živo pragozdno deblo v muzejski avli. Razstava, ki obiskovalca na neprisiljen način usmerja k opazovanju narave, je postavljena v več prostorih. Skoznje domiselno usmerja stečina divjih živali. Fotografske upodobitve dopolnjujejo zvočni prostori in filmi o gozdu. Slovar gozdnih izrazov vodi obiskovalca skozi razstavo in prek kataloga. Vanj je vključen tudi živ jezik, saj najdemo veliko narečnih izrazov, ki bi s časom gotovo utonili v pozabo. Ob razstavnem katalogu je izšla še vrsta tiskovin, gradivo in razstava pa so dostopni tudi na internetu. Ponudbe za različne skupine, vključno z obiskovalci s posebnimi potrebami, obsegajo številne obrazstavne dogodke, predavanja, ustvarjalne delavnice in prilagojena vodenja.
Razstava je nastala v sodelovanju s številnimi zavodi, podjetji, društvi, lokalno skupnostjo in posamezniki s področja gozdarstva in naravovarstva. Je ekološko naravnana: gradivo so prinesli iz gozda in tja ga bodo po koncu razstave tudi vrnili. S projektom se je muzej dejavno vključil v mednarodno leto gozdov 2011. To je tudi vzrok, da del razstave gostuje v avli Ministrstva za kmetijstvo RS v Ljubljani.
