Nekaj je bilo v zraku. Lepega, nežnega, mimobežnega. Iskrice v očeh nastopajočih in nasmehi na obrazih gledalcev, ki so radovedno in z navdušenjem prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, so dokaz o pomenu tega verza, ki je bil tudi naslov prireditve ob Prešernovem dnevu v Podbočju. Pripravili smo ga učenci osnovne šole skupaj z učiteljico glasbe Mojco Jevšnik.

Čeprav nam je o našem največjem pesniku Francetu Prešernu mnogo stvari še nejasnih, vemo, da je znal združiti narod. Nas, Slovence. Zato smo se povezali tudi učenci, ki radi prepevamo, igramo, recitiramo in rišemo ter skupaj zapeli nekaj pesmi o navdihu za najlepše Prešernove pesmi. O ljubezni, najlepši obliki sveta, po kateri hrepenimo prav vsi, kot je tudi naš pesnik, katerega dan smrti smo obeležili s prireditvijo.

Največ besed o ljubezni je zazvenelo iz ust Petre Jurečič, devetošolke z glasom, ki se ga poslušalci niso naveličali, prav tako kot se ona nikoli ne naveliča petja. Pridružila se ji je tudi nekdanja učenka šole Neža Jurečič in pri poslušalcih povzročila kurjo polt. V dvorani je ta dan odmevalo o ljubezni, miru in prijateljstvu. Nekaj pesmi so zapele tudi Mavrice, vokalna skupina iz Podbočja z večletno tradicijo, nato pa smo z njimi združile glasove še pevke iz šolskega zbora ter skupaj zapele tisto zimzeleno Dan ljubezni. Po prireditvi je bila odprta tudi razstava likovnih del učencev pod mentorstvom učiteljice Damjane Stopar Štrovs, ki je privabila mnoge občudujoče poglede.

Nastopajoči smo na odru uživali, saj smo peli in recitirali iz srca, kar so zagotovo začutili tudi poslušalci. In v srcu je doma ljubezen. Sprejemajte jo, vračajte in predvsem delite med seboj. S pogledom, poljubom, nasmehom ali petjem. Možnosti je nešteto, zato jih izkoristite, kajti France Prešeren je želel združiti Slovence, kar pa je mogoče le z ljubeznijo. Pa naj ne bo tako le 8. februarja. Vsak dan naj bo nekaj v zraku. Lepega … Nežnega … Mimobežnega …