Mateja Kambič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Novem mestu se je rodil rodil 10. marca 1856 in umrl 1. decembra 1942.

Seidl je izšel iz ugledne novomeške obrtniške družine, ki se je več rodov ukvarjala s steklarstvom, njegov rod po očetu pa izvira iz Češke. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral prirodopis, fiziko in matematiko v Gradcu. Poklicno pot je začel kot učitelj v Krškem, med letoma 1887 in 1915 pa je deloval kot profesor v Gorici. Prav tam se je začelo njegovo ustvarjalno najbogatejše obdobje. Njegovo delovanje je segalo na vrsto naravoslovnih področij, meteorologijo in klimatologijo, seizmologijo, geologijo, filozofijo in pedagogiko. Seidlovo najpomembnejše delo, Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice,velja za temeljno delo slovenske geologije.

Poklon novomeškemu rojaku

Ferdinand Seidl, naravoslovec, povezan tudi z Gospodično in Trdinovim vrhom

Po upokojitvi se je Seidl vrnil v Novo mesto in se posvetil preučevanju geologije Dolenjske in planinstvu. Njegova zapuščina v novomeški knjižnici poleg del v rokopisu obsega tudi osebne dokumente, pisma, korespondenco in avtobiografijo, v kateri je presenetljivo natančno napovedal svojo starost ob smrti.

Spomin nanj danes v Novem mestu od leta 1993 ohranja tudi Seidlova cesta, ki poteka od križišča pri Šmihelskem mostu do Ločenskega mostu. Novomeščani so jo po njem prvič poimenovali že leta 1930 – še za časa njegovega življenja, a so jo kasneje preimenovali. Posebno priznanje njegovemu delu daje tudi tematska številka Dolenjskega zbornika iz leta 1992, v kateri so priznani strokovnjaki potrdili njegov izjemni prispevek k razvoju slovenskega naravoslovja.