Naprej razstavljal pri zdravnici, zdaj še v sevniški knjižnici
68-letni sevniški ljubiteljski slikar, upokojeni železniški uslužbenec, Marko Okorn je že v osnovni šoli pokazal smisel za likovno izražanje. A šele po upokojitvi žene sta se oba pridružila likovni skupini, pod vodstvom mentorja Toneta Zgonca, v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Sevnici.
Posvetil se je zlasti ustvarjanju v oljni tehniki. Po skupinskih razstavah likovne skupine ter sodelovanju na slikarskih kolonijah je Okornu julija letos ponudila prostor za samostojno razstavo v njeni ordinaciji v sevniškem zdravstvenem domu družinska zdravnica Ana Slapšak Gorinšek, v septembru pa še sevniška knjižnica.
Otroštvo in osnovno šolo je Marko z mamo preživljal v Radečah. Tukaj je imel pri risanju vedno odlično oceno. "Moj pokojni učitelj Zdenko Rajner me je vedno pohvalil za moje risarske izdelke," se spominja. Nekaj genov za slikanje je Marko Okorn pridobil po svoji materi, saj se je njen pokojni brat Franc Zupančič iz Radeč, amatersko ukvarjal s slikanjem v oljni tehniki.
Okorn se je upokojil leta 1997 kot šef Železniške postaje Brežice. "Ves ta čas, od začetka zaposlitve pa do upokojitve, nisem nikoli pomislil na kakšno likovno ustvarjanje, vse dotlej, ko pričneš razmišljati, kaj bi počel s tem svojim prostim časom. Tukaj se je pa našla Univerza za tretje življenjsko obdobje U3 v Sevnici. Z ženo Nevenko, ki se je, kot prosvetna delavka v tem času tudi upokojila, se nisva včlanila takoj od njene ustanovitve, pač pa šele leta 2007.
Na srečo, se je našla zame likovna skupina, ki je bila pod vodstvom mentorja Toneta Zgonca, že kar rutinirana. V skupino sem se kar uspešno vključil, saj so me kolegi zelo lepo sprejeli in od njih sem se tudi marsičesa naučil. V tem času, sem se je seznanil že z nekaj slikarskimi tehnikami." Ugotovil je, da mu akvarel ne leži, čeprav je po njegovem mišljenju, "ta način slikanja eden izmed najizrazitejših načinov slikanja."
Pred dvema letoma pa jih je mentor Zgonec uvedel v umetnost ustvarjanja v oljni tehniki in Okorn je brž spoznal, da mu olje leži in mimo "šolskega" programa, pričel še malo ustvarjati po "svoje". Rezultati so spodbudni, pa tudi mnenja kolegov in mentorja so pozitivna. Samokritično Marko meni, da je pri ustvarjanju še v fazi "osvajanju obrti" in pričakuje, da bo v bodočnosti, seveda, če mu bo zdravje dopuščalo, prišlo tudi obdobje "ustvarjalnosti".
V tem času je sodeloval v okviru Univerze U3, na vsakoletnih skupinskih razstavah likovne skupine v Lekosovi galeriji Ana v stari Sevnici in v prostorih sevniške knjižnice.
Že četrto leto sodeluje skupaj z nekaterimi člani U3, tudi na slikarski koloniji A(r)spekta v okviru Sevniškega grajskega poletja. Pred dvema letoma je sodeloval tudi na slikarski koloniji "Portal Ana" v Šentjanžu, kjer je bila pokrovitelj Breda Drenek - Sotošek in sodeloval na skupinski razstavi te kolonije, v sklopu etnološke prireditve Bučarijada v Šentjanžu na Dolenjskem.
"Ker se je med tem časom nabralo kar nekaj slik, predvsem v tehniki olje, so me moji kolegi pričeli zbadati, češ, kdaj boš pa pripravil kakšno samostojno razstavo? Vendar o tem še nisem nič razmišljal, saj smatram, da stvari še niso dozorele. Prvo resno idejo o razstavi, pa mi je spodbudila naša družinska zdravnica dr. Ana Slapšak Gorinšek, ki je opazila moje zanimanje za likovno ustvarjanje in je meni, Tonetu Klakočarju in našemu mentorju, ponudila prostor za razstavo v njeni ordinaciji.
Ponujeno sem sprejel z velikim veseljem in hkrati s kar z veliko tremo. Torej, moja prva samostojna razstava z desetimi slikami, je bila na ogled od meseca julija pa do avgusta letos. Za to gesto se gostiteljici najlepše zahvaljujem, saj sem tako prebil led, kot se temu reče," se hvaležno spominja Okorn.
Povsem po naključju pa se mu je v septembru ponudila še druga priložnost za samostojno razstavo v sevniški knjižnici. "Za omogočanje te razstave se najlepše zahvaljujem direktorici Aniti Šiško in Idi Tušar," pravi Marko Okorn, ki je s soprogo tudi gotovo eden najpogostejših obiskovalcev kulturnih prireditev v Sevnici.
