Moj svet, svet Novega mesta
Nekdanji novinar, urednik in pisatelj Rasto Božič je v novomeški Knjižnici Mirana Jarca predstavil svojo novo knjigo z naslovom Moj svet. To je njegova četrta knjiga, ki jo je izdal za založbo Kulturni center Maribor. Prva je bila Schindlerjev vojak – Zgodba Staneta Ponikvarja (2016), nato Osamosvojitelj – Zgodba Staneta Ponikvarja (2018), leta 2023 pa je sledil še nemški prevod Schindlerjevega vojaka Die Geschichte von Stane Ponikvar – Schindler Soldat.
»Rasto Božič je naš znanec iz mesta in prijatelj, s katerim je vedno lepo poklepetati, saj ima vedno svoje mnenje. Z njim se lahko strinjamo ali pa ne, a vedno se mu splača prisluhniti,« je v uvodu dejal Vidmar. Moj svet je nekakšno nadaljevanje, razširitev Osamosvojitelja, čeprav to niti ni bil avtorjev namen. Kot sam pravi, gre za »pisarijo, domoznansko, spominsko-zgodovinsko kolažiran zapis, tudi pismo samemu sebi«. Ob tem za vsak primer, v svojem hudomušnem slogu zapiše opozorilo: »Pred branjem te knjige ali pred njeno morebitno drugačno uporabo se posvetujte z zdravnikom, farmacevtom ali z vodstvom katere od političnih strank.«
Dve veliki ljubezni
»Božičeva knjiga je dragocen prispevek o polpretekli zgodovini Novega mesta, obenem pa vsebuje kar nekaj ostí in kritičnih vpogledov do aktualnega načina upravljanja in razumevanja mesta in njegove urbane kulture, prav tako kot je kritična tudi do prejšnje družbene ureditve in nekdanje države,« je v spremni besedi bistvo Božičeve druge samoizpovedne knjige povzel Iztok Hotko.
V prvem delu knjige se Božič posveča svojemu otroštvu in mladosti, ki ju je – pač v duhu 'titovk' in nekega drugega časa – preživel v dveh pomembnih novomeških hišah, Zwittrovi vili in Fichtenauovi hiši. V pripoved spretno vplete svoj odnos do svojih dveh velikih ljubezni – glasbe in arheologije. Samosvoja ljubezen do (ne prav vsake) glasbe se vije skozi celotno pripoved, pri čemer izpostavlja zlasti »prvega resnega disc jockeyja« v Novem mestu Jožeta Tisuja - Longa ter skupino Rudolfovo, pri kateri si je prek kitarista Cveta Šalija izboril svojo prisotnost na njihovih vajah. Kot zapiše Hotko, je bil Božič »prvi protagonist novomeške rokovske kulture 60. in 70. let in je z obema knjigama, Osamosvojitelj in Moj svet, postal povsem spontano tudi njen najpomembnejši kronist«. V drugem delu knjige Božič niza zlasti portrete svojih znancev in prijateljev, med drugim Janka Hrovata, Sama Kralja, Janka Orača, Janeza Kolenca in drugih.
Novinar in urednik
Svojo strast do arheologije neločljivo povezuje z novomeškim arheologom in dolgoletnim vodjo izkopavanj na novomeških in drugih dolenjskih najdiščih Tonetom Knezom. Že kot dijak in pozneje kot študent arheologije se mu je neredko pridružil pri izkopavanjih. A kljub izjemni strasti do arheologije ni nikoli diplomiral. »Prehitela« ga je ponudba za službo glasbenega urednika na Studiu D, kjer je ostal skoraj 17 let.
Od leta 2004 je kot samostojni novinar pisal za različne časnike, od leta 2007 do upokojitve pred dobrim letom in pol pa je delal za Slovensko tiskovno agencijo. Medtem je dvanajst let sodeloval tudi z novomeško revijo Rast, šest let kot njen urednik. Njegove dosežke na kulturnem in publicističnem področju je prepoznala tudi novomeška občina in mu leta 2015 podelila Trdinovo nagrado.
Izjemen kronist minulih desetletij
»Novo mesto imam rad, nimam pa rad vseh ljudi v njem,« je v svojem slogu dejal Božič, ki tudi tokrat skozi pisanje izpričuje svoj izjemen spomin na dogodke in ljudi pa tudi uporništvo do nekdanje in sedanje uradne politike ter pogled na vodenje in upravljanje njemu ljubega Novega mesta. Ali, kot zapiše Hotko: »Če Novo mesto ne bi imelo kronista Božičevega kova, bi si ga moralo izmisliti. Hvaležne bi mu morale biti predvsem tiste generacije, ki o vsakdanjem življenju Novomeščanov v 60., 70., 80. in 90. letih prejšnjega stoletja nimajo več lastne izkušnje in je ta čas za njih že 'daljna zgodovina'.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
