Mihelčičev Božji delec v rokah opernih znanstvenikov
Najbrž se še ni zgodilo, da bi si v Novem mestu v enem samem tednu lahko ogledali dve operi, ki sta ju napisala Novomeščana. Prva je bila premiera Kobetove Lenore, druga pa Božji delec Pavla Mihelčiča, ki smo si jo lahko ogledali v okviru glasbenega abonmaja v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Zaslužni profesor Amon in doktor Jose sta tik pred odkritjem Higgsovega bozona, znanega tudi kot božji delec. Tako se začne zgodba operne črne komedije za tri igralce in tri privide skladatelja Pavla Mihelčiča, novomeškega rojaka, in pesnika, pisatelja, dramatika in džez glasbenika pa tudi novinarja Milana Dekleve.
Znanstvenika verjameta, da obstaja nekaj, kar je izven materije, kar ni možno zaznati le z očmi, ko v njun svet vdre kozmologinja Angela, ki marsikaj obrne na glavo.
Opera Božji delec je premiero doživela lani februarja v Cankarjevem domu, Pavel Mihelčič pa jo je napisal za štiri tolkaliste in 56 različnih tolkal. Izvedbo je zaupal štirim članom Slovenskega tolkalnega projekta, dirigentki Jerici Gregorc Bukovec, režiserki Evi Hribernik in pevcem – basbaritonistu Janku Volčanšku v vlogi Amona, baritonistu Darku Vidicu v vlogi Joseja in sopranistki Katji Konvalinki kot Angeli.
Predvsem Katja Konvalinka in Eva Hribernik sta že stari znanki novomeškega občinstva, saj tesno sodelujeta tudi z novomeškim Konservatorijem za glasbo Jurij Slatkonja, Konvalinkova pa veliko nastopa tudi skupaj z novomeško mezzosopranistko Ireno Yebuah Tiran.
"Zgodba govori o človekovi minljivosti in krhkosti in tem, kako se z njima spopadamo, je tudi igra o neki novi veri ali pa zaupanju v znanost," je ob premieri delo predstavil akademik Milan Dekleva, Pavel Mihelčič pa je po novomeški predstavi pojasnil ustvarjalni tok, ki je pripeljal do njune opere. Z Milanom Deklevo sta se poznala že dolgo, prvič pa sta se zapletla v pogovor le leto pred premiero Božjega delca. Tedaj je padla ideja, da bi Dekleva napisal besedilo za Mihelčičevo opero. Ko je Mihelčič dobil njegovo zgodbo o nekoliko prepirljivih znanstvenikih z inštituta v Cernu, je sedel za klavir, a ni našel prave glasbe zanj. Ko se je domislil, da bi namesto melodičnih glasbil uporabil tolkala, pa je ustvarjalni proces stekel, je o nastajanju Božjega delca v Kulturnem centru Janeza Trdine povedal Pavel Mihelčič.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
