Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2011
Mednarodni kiparski simpozij Forma viva 2011 v Kostanjevici na Krki prehaja v zaključno fazo. Njegovo delovanje bodo zaokrožili z zaključnim dogodkom prihodnjo soboto, 30. julija, ob 20.uri. Spodaj objavljamo mnenje kustosa Gorana Milovanovića in nekaj foto utrinkov z delovišča.
Forma viva 2011
Letošnji Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, smo, če se osredotočimo samo na naše delovišče v Kostanjevici na Krki, organizirali štiriindvajsetič zapored. Na simpozijih je med leti 1961 in 2011 delovalo kar 123 umetnikov, letošnji pa obenem obeležuje tudi 50-letnico delovanja. Na njem so sodelovali Denis Krašković iz Hrvaške, Karen Macher Nesta iz Peruja ter Reinhold Neururer iz Avstrije. Kljub različnim stilnim konceptom lahko najdemo v umetniških opusih imenovanih umetnikov rdečo nit, ki se odraža predvsem v močni socialno ekološki izpovedni noti njihovih del.
Denis Krašković vsekakor spada med tiste umetnike hrvaške likovne scene, ki jim je uspelo uveljaviti in potrditi svoj talent. Izvedba njegove kiparske kompozicije z naslovom Dobrota, kjer avtor s poudarjenim volumnom plastike v prostoru sledi klasičnim kiparskim prijemom, s premišljeno razmestitvijo posameznih delov pa doseže subtilno celoto umetniške instalacije, idejno temelji na znamenitem Biblijskem motivu Evangelija po Janezu, ko Jezus nahrani pet tisoč mož s petimi ječmenovimi hlebci. Sugestivnost naravne barve hrasta, ki se približuje barvi dobro zapečenega hlebca, in forma skulpture nas asociativno vodita v polje hiperrealizma, ki se zliva v odličen dialog tudi z baročno galerijsko fasado, kjer ta služi kot kulisa.
Perujska kiparka Karen Macher Nesta je po dveh venezuelskih kiparjih tretja predstavnica Južne Amerike, ki gostuje na kostanjeviški Formi vivi. Bistvo avtoričine skulpture je njena gibljivost. Obiskovalcem je dovoljeno dotikanje listov skulpture, lahko jih premikajo in s tem poudarjajo živost gibljive forme. Nalogo gibalne sile pa avtorica občasno prepušča tudi vetru, kar skulpturi dodaja ekološko komponento. Veter naj prečnih delov ne bi zgolj gugal, temveč naj bi z dotiki v središču proizvajal tudi zvok. S temi simuliranimi srčnimi utripi Karen Macher Nesta simbolično opominja na živost narave in skulpturalne forme, ki se simbolizira že v naslovu simpozija Forma viva.
Še bližje Tatlinovski konstruktivistični smeri tvornega sestavljanja je skulptura Reinholda Neururerja. Tudi v njegovem celotnem opusu je prisotna izrazito ekološka komponenta, ki jo evocira že s poimenovanjem svoje kostanjeviške stvaritve: Varovalna ograja za naravo. Z njo skuša dešifrirati kozmični red, odkriti skrivnost strukturiranosti naravnih oblik ter doseči harmonično dialektičnost nasprotij kaosa in reda ali pa doseči simbiozo trdnosti in krhkosti. Visoka in gosto prepredena bariera, ki jo je ustvaril umetnik, je simbolično varovalo za krhko mladico posajenega hrasta v sredini, obenem pa v svoji biti nosi minljivost.
