Martin Krpan in sevniški grof Moscon v priredbi Jane Uvodić
V sklopu Sevniškega grajskega poletja se je včeraj v dvorani Alberta Felicijana predstavila gledališka skupina z največje osnovne šole v sevniški občini – OŠ Sava Kladnika s posrečeno priredbo Levstikovega Martina Krpana, izpod peresa režiserke predstave Jane Uvodić in v nadaljevanju predstave še z izvirnim besedilom o sevniškem grofu Mosconu, z duhovitimi vzporednicami in pogledi grajske gospode na aktualna dogajanja, zlasti na posege v prostor v starem trškem jedru pod gradom.
Mladi igralci v predstavi o Martinu Krpanu uporabljajo arhaičen jezik, Uvodićeva pa je s prirejenim besedilom precej spremenila izvorne vloge glavnih akterjev. Brdavs že ob rokovanju s silakom z Vrha pri Sveti Trojici spozna, da z njim ne bi bilo dobro zobati češenj, če bi se spopadla na življenje in smrt.
Zato se Brdavs skuša s Krpanom, ki ga je cesar poklical na Dunaj, da bi opravil z Brdavsom, ki je v dvobojih pokončal že kopico njegovih plemičev, pogoditi, kako bi si brez boja razdelila interesne sfere v cesarstvu in na samem dvoru.
Ker gre Krpanu močno na jetra jadikovanje cesarice zaradi tega, ker je posekal v parku njeno najljubšo lipo, ko se je pripravljal na spopad z Brdavsom, bi njegovo ponudbo najraje sprejel. Toda, ker je njun pogovor slišala tudi cesarica, je ta kar sama zlasala Brdavsa in ga napodila z Dunaja.
Ko je zagrozila dominantna cesarjeva žena še Krpanu, je le poseglo vmes njegovo veličanstvo in Martinu izročilo listino, da bo lahko svobodno prevažal bruse in sol, ne da bi mu cesarjevi uredniki pretili s kaznijo, ker se ukvarja s tihotapljenjem.
Cesar kar ni mogel verjeti, da Krpan ni hotel nič od obljubljene nagrade in da je celo rekel, naj jo razdelijo bolj potrebnim ljudem.
