Mladinska knjiga

Dvourna slovesnost je spomnila tako na začetke delovanja Mladinske knjige takoj po drugi svetovni vojni, ko so pogumni posamezniki stopili v založništvo najprej z deli za otroke in revijo Ciciban, kot na pomembne dosežke s posamičnimi knjigami, kot je slikanica Maček Muri, različnimi zbirkami in drugimi pomembnimi izdajami, kot sta Atlas in Enciklopedija Slovenije. Založba je pisala takšne in drugačne zgodbe, s tem pa tudi svojo, sta izpostavila povezovalca slovesnosti Nataša Barbara Gračner in Blaž Šef.

V tem obdobju so objavili 125 milijonov leposlovnih in priročniških knjig, okrog 20 milijonov najrazličnejših učbenikov, več kot 3000 številk revij v nakladi čez 70 milijonov ter v zadnjih letih še številne e-knjige, zvočne knjige in interaktivne učbenike. Ti nastajajo po najvišjih uredniških in založniških standardih, z njimi pa založba pomaga osmišljati bivanje in širiti obzorja prebivalcem tega kulturnega prostora ter ohranja skrb za slovensko besedo.

Skupaj s Cankarjevo založbo je prodala več kot 750 del v tujino, dela njihovih avtorjev so bila prevedena v več kot 40 jezikov, prebirajo pa jih bralci in bralke v več kot 50 državah po vsem svetu. Poleg tega ima v svoji mogočni knjigotrški mreži več kot 50 knjigarn, je bilo med drugim še poudarjeno na slovesnosti.

Kot je dejala v. d. predsednice uprave Petra Novak, Mladinska knjiga ni le založba, je del slovenske kulturne identitete. Omenila je tudi, da se je morala vseskozi prilagajati času, odzivati na spremembe na trgu ter nagovarjati nove generacije bralcev. A 80-letna tradicija je dokaz, da je temu kos. Po njenih besedah je založništvo tako umetnost kot obrt in posel, ki se bo v prihodnosti moralo še hitreje odzivati na spremembe v družbi, glede bralnih navad in razvoja novih tehnologij. "Ključna bodo sodelovanja z drugimi založbami, knjižnicami, šolami, domačimi in tujimi partnerji," je ocenila.

Predsednica države Nataša Pirc Musar pa je kot slavnostna govornica izpostavila, da nam je 80-letnica založbe lahko v ponos, saj "praznujemo nekaj izjemnega: 80 let navdiha generacijam Slovencev, 80 let ustanove, ki za Slovenijo pomeni enega izmed temeljev kulture, vrednot in razvoja". Po njenih besedah je Mladinska knjiga bila in ostaja varuhinja maternega jezika, je opazovalka in zapisovalka časa, spreminjajočega se sveta, sistemov, tehnologij in zgodovinskih trenutkov.

Ob tem se je poklonila vsem avtorjem, ilustratorjem, urednikom, prevajalcem ter drugim, ki delajo v založništvu, za vizijo in predanost. Spomnila pa je še na ljubljanski manifest iz leta 2023, v katerem so zapisali, da prihodnost branja vpliva na prihodnost družbe.

Slavnostna govornica je bila tudi ilustratorka Jelka Reichman, ki je v 60 letih sodelovanja z založbo podpisala številna dela. Ta "velika založba" je bila, kot je dejala, njena želja, ker je imela največji posluh za slikanico za najmlajše, kamor se je čutila, da spada. Izrazila je hvaležnost, da ji je bil ta poklic omogočen, ter založbi zaželela, da bi bila še naprej tako uspešna.

Nagrade

Na slovesnosti so podelili tudi letošnje Levstikove nagrade. Za življenjsko delo sta jo iz rok predsednika vlade Roberta Goloba prejela pesnica Bina Štampe Žmavc in ilustrator Damijan Stepančič. Za posamični izdaji so nagradili pesnika Žigo Kosca in ilustratorko Majo P. Kastelic, s posebnim priznanjem pa Tomaža Lavriča/Lovra Matiča. Nagradili so tudi uredniško ekipo založbe oziroma urednike leposlovja, likovnih podob in oblikovanja Andreja Ilca, Ireno Matko Lukan, Alenko Veler, Pavleta Učakarja, Tanjo Komadina in Suzano Duhovnik, ki so jim podarili Levstikove medaljone.