Kraljevi portreti zadetek v polno
Redko se zgodi, da bi na odprtje slikarske razstave prišlo več sto ljudi, kot je bilo sinoči v Šentjerneju, ko je v Kulturnem centru Primoža Trubarja razstavo portretov Šentjernejski obrazi odprl novomeški slikar Samo Kralj.
Portret je zahtevna, nekdaj cvetoča, s pojavom fotografije pa morda od vseh še najbolj v stran porinjena zvrst, ki pa nikakor ne izumira. Samo Kralj se ji posveča kot svojevrstni religiji in dokazuje, da so portreti lahko za slikarja tudi komercialno zanimivi, pa ne le na plaži v Portorožu.
Kot je ob odprtju dejal umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, sodi Kralj med najvidnejše slovenske portretiste z izoblikovanim in svojstvenim slogom. Ne slika le pomembnežev in bogatašev, ki si lahko privoščijo slikarsko portretiranje, na Kraljevih portretih se znajdejo tudi preprosti ljudje, ki so si njegovo pozornost zaslužili s svojo posebnostjo, prisrčnostjo ali nenavadnostjo. Portretirancev Kralj ne idealizira, tudi ko vanje vplete portretirančev značaj ne. Iz portreta kuharskega mojstra Petra Kotarja sije njegova dobrosrčnost, iz nekega drugega portreta pa oholost portretiranca.
V rokah pomembnega Šentjernejčana simbolno čepi petelin, na večini slik moških pa je tako rekoč obvezen kozarec cvička, pri nekom tradicionalni gostilniški deci, pri večini nekoliko bolj sodoben kozarec s pecljem, pri znanem hedonistu pa bolj sofisticirana podolgovata čaša. Tudi s kozarcem, tako kot z ozadjem, Kralj pokaže, kam njegov portretiranec spada, s kom se druži in kako živi.
Razstavo je odprl eden od pomembnejših kraljevih portretirancev, šentjernejski župan Franc Hudoklin, za kulturni presežek odprtja pa je poskrbela novomeška skupina Soddiha, za katero besedila piše tudi eden izmed Kraljevih portretirancev.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
