Klekljarska skupina Žnurce z razstavo, znamko in pečatom
Klekljarska skupina Žnurce je danes dopoldan v Zdravstvenem domu Trebnje odprla razstavo, s katero so obeležile dobro desetletje njihovega ustvarjanja. K sodelovanju na razstavi so povabile tudi članice Društva Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov iz Ljubljane, ki se prav tako predstavljajo z nekaterimi svojimi deli. Razstava bo stene trebanjskega zdravstvenega doma krasila do konca novembra.
Začetki Žnurc segajo v leto 2013. Glavna pobudnica, da ustanovijo klekljarsko skupino, je bila Marija Prosenik, ki je danes vodja skupine. »Takrat sem bila poškodovana in nisem mogla veliko hoditi okoli. Da bi se naučila nekaj novega, sem se prijavila na tečaj klekljanja, ki so ga pripravili v Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje. Naučila sem se osnov, znanje pa nato nadgradila še v klekljarski šoli v Idriji, kjer sem spoznala številne klekljarice z našega konca. Tako se je naša zgodba začela,« se začetkov spominja Prosenik.
Vrsto let so se dobivale kar v eni od trebanjskih gostiln, na začetku lanskega leta pa so na Baragovem trgu, v stavbi nasproti trebanjske cerkve, odprle Klekljarno. Prostor jim je v brezplačen najem dala Občina Trebnje, ki je tako podprla njihovo ustvarjanje. »Klekljanje te sprosti. Obenem uriš ročne spretnosti, če je zahteven vzorec pa kravžljaš tudi možgane. V naši skupini je 21 članic, velikokrat se udeležujemo klekljarskih delavnic po Sloveniji in na ta način širimo svoje znanje,« pravi Prosenik, ki prizna, da so pred postavitvijo kakšne razstave »preklekljale« celo noč. Predlani je na trebanjski šoli začel delovati klekljarski krožek, ki ga to šolsko leto obiskuje kar 17 otrok, med njimi je tudi en fant.
Klekljarska skupina Žnurce delujejo pod okriljem Društva Praetorium Latobicorum, ki ga vodi Luka Bregar. »Srečo imamo, da imamo takšnega predsednika društva. Luka je naša gonilna sila, on se marsičesa domisli, jaz pa njegove zamisli udejanjim,« še dodaja Prosenik. Pred leti so tako Žnurce pripravile edinstveno razstavo, na kateri so odmevne trenutke prvega slovenskega misijonarja in škofa v Ameriki Friderika Ireneja Barage prepletle s čipko, zelo odmeven pa je bil tudi lanskoletni Vilmin večer, v spomin na operno pevko svetovnega slovesa in dolgoletno prvo damo ljubljanske Opere Vilmo Bukovec Kambič. »Na vsakih štiri oz. pet let želimo pripraviti večji dogodek.«
Žnurce so ponosne, da so prepoznavne tudi v najpomembnejših klekljarskih središčih pri nas, in sicer v Idriji in Žireh. Ob 10. obletnici delovanja so pridobile jubilejno poštno znamko in poštni pečat.
