Kanadčanka Stephanie Lisak v Stoparjevem Radogostu
V Ontariu, kanadski deželi tisočerih jezerc in velikih jezer, rek in mokrišč, je samo po sebi umevno, da je nadarjena, samonikla slikarka Stephanie Lisak, ki je še kot otrok s starši iz okolice Karlovca leta 1957 emigrirala v Kanado, za svoj izrazni medij izbrala in osvojila akvarel. Sevniški umetnik Rudi Stopar jo je spoznal med svojim dvakratnim večmesečnim bivanjem v Kanadi in delček njenega ustvarjanja je predstavil sinoči v oknu Radogost na sevniškem gradu.
Stephanie je svoje slikarstvo izpopolnjevala s preučevanjem kanadske likovne zgodovine. Ta, po Stoparjevih besedah, temelji na izvornem enuitskem (eskimskem) in indijanskem slikarstvu. Lisakova se v zadnjem času posveča tudi pastelu. Njen opus tvorijo slike pokrajine, ki jih je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Ontariu in Quebecu. Njene slike so tudi v galerijah in zasebnih kolekcijah v Ameriki, Evropi in Aziji.
Stopar se je spomnil, da mu je Stephanie povedala, da rada riše zimske motive z vodenimi barvami, ker lahko z njimi najbolj poudari bistrino in čistost snega na papirju. "V širni deželi, kjer se ceste in polja končajo na nebu, je zaobsežena z oprijemljivo stvarnostjo njene slikarske poti.
Slika, ne zgolj iz zanimanja, pač pa napraviti kaj z risbo, z oslikanimi akvareli ter si izbiti svoje mesto znotraj izseljeniške generacije. V posebnem bivanjskem položaju je očitno od nekod priklicala svoj slikarski izraz, vezan na širjavo okolja in narave, ki človeka dobesedno požrejo v svojo neizmernost," je o opusu Stephanie Lisak, ki bo na ogled do 6. oktobra, povedal Rudi Stopar.
Uvodoma se je Stopar v dvorani Alberta Felicijana razgovoril o vtisih s svojega potepanja po Kanadi pri sorodnikih soproge Jasenke, povezanega tudi z Rudijevim ustvarjanjem in razstavami v prostrani, lepi deželi ter podkrepil zanimivosti tudi s številnimi fotografijami. Večer so zaključili s krajšim druženjem v grajski vinoteki.
