Na zadnji seji so se tukajšnji svetniki najdlje zadržali pri Jurjevanju, ki velja za največjo prireditev v črnomaljski občini in za najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Veliko dilem je bilo o tem, ali je za prireditev bolj primerna Jurjevanjska draga, kjer so Jurjevanje pripravljali več desetletij, ali staro mestno jedro, kjer je gostovalo zadnja tri leta.

Svetnica Zdenka Vrtin je menila, da hodijo okrog Jurjevanja kot mačka okrog vrele kaše. Po njenem nihče ne oporeka kvaliteti in viziji, prireditev prispeva tudi k oživljanju starega mestnega jedra. »Problem pa je, da organizator, torej Ric Bela krajina, ne sliši ljudi, ki si želijo po uradnem delu še zabavni program in priložnost za druženje. A si ne upajo več niti omeniti, da si želijo še kaj poleg kulturnega programa, ker naj bi s tem pokazali nižji nivo razmišljanja. Nekateri menijo, da bi bilo lahko pravo Jurjevanje le v Jurjevanjski dragi, drugi so se sprijaznili z mestnim jedrom. Vendar pa bi morali, ne glede na Jurjevanje, razmisliti o prihodnosti Jurjevanjske drage,« je predlagala.

Branislav Adlešič je dejal, da so občani sprovocirali to razpravo. Priznal je, da je kar pričakoval, da se bo direktor Rica Peter Črnič v odgovoru osredotočil le na prireditev. »V gradivu je po mojem mnenju in mnenju dela občanov napisana hvalnica Jurjevanju. Tudi sam sem pohvalil Ric in vse izvajalce. Kljub temu mi nekaj stvari ne gre skupaj. Že v viziji je ob koncu zapisano, da bomo s prepletom kulture in gastronomije privabili zahtevnejše goste. Spomnim se ene lanskih sej občinskega sveta, ko je direktor Rica dejal, da je prireditev namenjena predvsem lokalnemu prebivalstvu. Svetnik Boris Grabrijan je malo v šali pripomnil, zakaj potem kot destinacijo Bele krajine na raznih turističnih sejmih ponujamo Semiško ohcet, metliško Vinsko vigred in črnomaljsko Jurjevanje, če ne nagovarjamo tujih zahtevnih gostov. Sam menim, da smo najboljši lokalni gostje, ki smo tudi najbolj zahtevni. Da bi preverili, kaj si res želimo, pa bi morda del sredstev za reklamo tujcem namenili za anketo o tem, kaj o Jurjevanju menimo Belokranjci, ki na prireditvi pustimo največ denarja in bi si zaslužili, da nas upoštevajo. Razen če tujci oz. zahtevnejši gostje, na katere računamo v modelu trajnostnega razvoja turizma, odtehtajo pri finančni konstrukciji prireditve. A moramo vedeti, da avtobus teh gostov nima v Črnomlju kje prespati,« je bil nazoren Adlešič.

Adlešič se je sicer strinjal z zapisom o ulici belokranjskih dobrot, ne pa tudi s Črničevim prepričanjem, da na takšno prireditev ne spada pečenka. Zanimalo ga je, katera je, poleg pogače, najbolj značilna belokranjska jed. Strinjal se je tudi, da je s preselitvijo v mesto Jurjevanje pridobilo mestotvorno funkcijo, vendar je pripomnil, da so bili tudi na prejšnjih Jurjevanjih dogodki v mestu, prireditev in zabava pa v Jurjevanjski dragi. »Z vsemi slavospevi glede mestnega jedra se strinjam, ni pa mi všeč, kako se obnašamo do Jurjevanjske drage, ki jo je Črnič označil kot ta trenutek neprimerno za prireditev, razen za kres. Res je, da bi bilo treba veliko narediti za njeno funkcionalno uporabnost. Zato pod to točko dnevnega reda nisem pričakoval slavospeva Jurjevanju v mestnem jedru, ampak kaj lahko naredimo z Jurjevanjsko drago, pa naj gre za napeljavo vodovoda, otroška in športna igrišča, morda letni kino, mini gledališče, prireditveni prostor za kulturne, športne in kakšne druge dejavnosti,« je predlagal ter pripomnil, da je bila pobuda, da nekaj spremenijo, le brca v temo, če bodo sprejeli zgolj predlog zapisanega sklepa, da gre za informacijo. Ob tem je spomnil tudi na članke v časopisju, češ da so z Jurjevanjem nezadovoljni obiskovalci, gostinci, ponudniki na stojnicah, zadovoljen pa je organizator, kar je po njegovem že dovolj velik razlog, da Jurjevanje kliče po spremembah.

Precej pripomb je bilo tudi glede kulinarične ponudbe. Svetniki so potegnili za jezik Črniča, ki je dejal, da so se navade obiskovalcev Jurjevanja spremenile. Zanimalo jih je, zakaj so potem na prireditvi ponujali čevapčiče.

Direktor Rica Peter Črnič je večino svetniških pomislekov zavrnil. Strinjal se je, da Jurjevanje v starem mestnem jedru ni idealno, ga pa vsako leto nadgrajujejo. Postregel je s podatkom, da je bilo v Jurjevanjski dragi zadnje leto na Jurjevanju 47 ur programa na osmih prizoriščih, sedaj pa ga imajo 62 ur na 17 prizoriščih. Zatrdil je, da sta v Jurjevanjski dragi število obiskovalcev in dohodek upadala, stroški pa so bili enaki. »Mi smo podedovali Jurjevanje kot folklorni festival. Svetniki pa se morate odločiti, ali želite imeti veselico ali folklorni festival, ki je poznan in priznan po svetu. Jurjevanje sledi vsem trendom v svetu, ki ponujajo domačim turistom priložnost, da zapravijo nekaj denarja,« je še dejal Črnič.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, 7. decembra 2017.