Josef Ressel dobil nov spomenik v Mršeči vasi
Po zaslugi šentjernejskega Kulturno etnološkega društva Gallus Bartholomaeus se v šentjernejski dolini na različne načine spominjajo velikih ljudi, ki so delovali pri njih in marsikaj doprinesli človeštvu. Mednje nedvomno spada tudi Josef Ressel (1793-1857), ljudem najbolj znan kot izumitelj ladijskega vijaka, ki so mu letos poleti v spomin na 190. obletnico njegovih prvih poskusov na reki Krki pri lesenem mostu prek reke Krke v Mršeči vasi, ki je nekako na sredi poti med Dobravo in Kostanjevico, kjer je Ressel delal poskuse z ladijskim vijakom, postavili spominsko skulpturo vijaka. To je bilo skupno delo kovača Stanka Hoste iz okolice Pleterij, Otona Petrinčiča iz Prekope in mizarja Toneta Cvelbarja. Zraven so slovesno posadili Ressljev hrast.
Sinoči pa so ob 190-letnici odhoda Ressla z Dolenjske v Trst na lesenem mostu slovesno postavili na ogled spominsko znamenje Josefu Resslu, repliko izvirnika ladijskega vijaka, ki so jo naredili po predlogi arhitektov prof. Janeza Suhadolca in Leona Belušiča.
Vijak, na katerem so zapisane zanimive informacije o Resslu in so ga izdelali v šentjernejskem podjetje Iskra PIO, ljudje lahko tudi zavrtijo.
»Ker smo želeli poudariti povezanost Ressla z samostanom, kartuzijo Pleterje, kjer je stanoval in ustvarjal, smo dogodek pripravili prav na god sv. Bruna, zavetnika Kartuzijanov, 6. oktobra,« pravi Stane Bregar, predsednik Kulturno etnološkega društva Gallus Bartholomaeus, ki je dogodek pripravilo skupaj z občino Šentjernej in vaščani vasi Hrvaški brod, Zameško, Mršeča vas in Čisti breg. Slednji so se kljub nedavnim velikim težavam s poplavami družno pripravljali dogodek in na mostu, ki je bil v poplavi zelo ogrožen in tudi delno poškodovan, postavili celo mlaje z napisom Josefu Resslu.
»Na občino Šentjernej smo že naslovili pobudo, da se most poimenuje Ressljev most,« je povedal Bregar.
Na slovesnosti je zbranim spregovoril župan Franc Hudoklin, za kulturni program pa so poskrbeli ljudski pesnik Jože Grgovič, ki je recitiral svojo pesem o Resslu, ter Jernejev orkester. Jana Hosta je prebrala pismo dr. Sandija Sitarja, ki se kot napovedan slavnostni govornik – je namreč velik poznavalec Ressla - prireditve žal ni mogel udeležiti.
