R. B., arhiv DL

##IMAGE-3721044##

Pri Cankarjevi založbi so predstavili bibliofilsko izdajo pesmi Toneta Pavčka z naslovom Izbranke. V njej so združene njegove najbolj znane in najlepše pesmi za odrasle. Knjiga je nekakšen prerez vseh zbirk, ki jih je Pavček izdal za časa življenja. Za posebno izdajo je ilustracije prispeval hrvaški umetnik Svjetlan Junaković.

To ni knjiga, ki se jo samo bere, ampak tudi gleda, je na predstavitvi povedal urednik pri Cankarjevi založbi Aljoša Harlamov. Pavčka je označil za slovenskega Pabla Nerudo, ki je prek pesmi pokazal Slovenijo marsikomu, ki je ne pozna, zlasti pa njegovo rodno Dolenjsko, do katere je pogosto izražal ljubezen v svoji poeziji.

Likovna urednica Tanja Komadina je k vizualni podobi knjige povabila hrvaškega slikarja, kiparja in ilustratorja Svjetlana Junakovića. Zanj se je odločila, ker je v ilustratorskem svetu prepoznaven kot vsestranski umetnik. Ima svojstven likovni izraz in že veliko časa ustvarja na področju knjige, to področje pa tudi zelo dobro pozna. Za seboj ima več kot 250 ilustriranih knjig.

S tem, ker je tako samosvoj, vedno tudi likovno preseneča. "Vedno nas popelje v neko impresivno galerijo podob, hkrati pa nas te podobe presenečajo z večplastnostjo in mojstrsko izvedbo," je povedala Komadina. Ta večplastnost po njenih besedah odpira različne svetove znotraj posameznih ilustracij, ki obstajajo tako same zase kot v skupnem vzdušju z besedilom.

Kot je povedal Junaković, je knjigo začel ilustrirati po tem, ko je prebral pesmi in začutil njihovo atmosfero. Na atmosfero se je tudi osredotočil, saj se je želel izogibati dekoriranju pesmi in pesnikovih besed, ki jih zaradi slovenskega jezika tudi ni vedno razumel. Ko je začutil atmosfero, je začel risati. Svoj prispevek h knjigi je tako označil prej za risbe kot za ilustracije.

Spremno besedo k zbirki je napisala Pavčkova hči, igralka, pesnica, esejistka in dramatičarka Saša Pavček. Kot je povedala na predstavitvi, se ji vsakič, ko vzame v roke novo nastalo očetovo zbirko, odvrtita njeno otroštvo in odraščanje ter njuno skupno življenje, obenem pa vse tisto, česar ne pozna. Ob tem je imela v mislih prednike na Dolenjskem, tamkajšnje ljudi, njihove skrivnosti in njihovo melanholijo.

Izbrane pesmi v knjigi so skorajda ponarodele, spremljajoče ilustracije pa po njeni oceni pesmi ne ponazarjajo, ampak se ji dozdeva, da je umetnik zraven vdahnil svoje življenje.

Knjigo je oblikovala Pavla Bonča in je posebej izpostavljena na stojnici Cankarjeve založbe na Slovenskem knjižnem sejmu.