Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Grmsko srečanje - poklon človeku z bombami


Igor Vidmar
8. 5. 2018, 12.25
Posodobljeno
05. 06. 2018 · 09:23
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

20180507_3512_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
20180507_3512
20180507_3528_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Prizor iz predstave Človek in njegove bombe (Foto: I. Vidmar)
20180507_3570_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Tomaž Koncilija v pogovoru z Matjažem Bergerjem (Foto: I. Vidmar)

Že 28. grmsko srečanje se je v avli Osnovne šole Grm zgodilo sinoči z imenitno odigrano predstavo Človek in njegove bombe, s katero so na Grmu počastili 120-letnico rojstva novomeškega pesnika Antona Podbevška, prvega slovenskega avantgardnega književnika. Tokratni gost srečanja je bil s Podbevškom tesno povezani gledališki režiser in ravnatelj prvega novomeškega poklicnega gledališča Matjaž Berger, ki je učencem za njihov nastop v predstavi izrazil globok poklon.

Scenarij Človeka in njegovih bomb je pripravil Tomaž Koncilija, profesor slovenskega jezika na šoli, po trideset let stari nerealizirani predlogi novomeškega filmskega režiserja Filipa Robarja Dorina za film o Podbevšku, režiserka predstave pa je bila prav tako profesorica in nekdaj učenka grmske šole Ada Stegnar, Bergerjeva vrstnica. Izbira gosta je bila tako povsem logična.

Na grmskih srečanjih vsako leto gostijo izstopajoče osebnosti in ustvarjalce, ki so tako ali drugače povezani z Osnovno šolo Grm. Matjaž Berger je bil tudi učenec grmske šole, kamor je z Osnovne šole Katje Rupene (danes Center) prišel v sedmem razredu. Kot je povedal v pogovoru s Tomažem Koncilijo, so nekateri učitelji grmske šole nanj naredili močan vtis in vplivali na njegovo življenjsko in poklicno pot, še posebej učiteljica slovenskega jezika Ivanka Mestnik pa učitelj fizike Franci Turk, profesor telovadbe Marijan Špilar in profesorica kemije Zlatka Dobovšek, dokončno pa je na njegovo pot, kot je povedal, na gimnaziji vplival profesor Janez Kolenc, izjemen poznavalec Prešerna in Cankarja pa tudi Edgarja Allana Poeja in ruske književnosti, ki mu je prvi povedal za Podbevška.

Matjaž Berger se je na svojo gimnazijo začel vračati že med študijem, ko ga je tedanja ravnateljica Vasja Fuis povabila, da je dijakom na predavanjih odpiral nove poglede na književnost in filozofijo, kasneje pa je eno leto na novomeški gimnaziji celo poučeval slovenski jezik in bil razrednik ter leta 1992 ustanovil Oddelek za špektakelske umetnosti 1917, v okviru katerega je z dijaki pripravil več predstav. "Na prvo vajo je prišlo kar 60 dijakov, na koncu pa jih je ostalo dvanajst. Predstave smo študirali interdisciplinarno in priprava nanje je bila trdo delo," se je svoje gledališke izkušnje z dijaki novomeške gimnazije v prvi polovici devetdesetih let spominjal Berger. S predstavo Norge so se kot edino slovensko gledališče uvrstili na zagrebški festival novega gledališča Eurokaz, temu je sledilo Priglasje na gori Eiger, s katerim je Novo mesto pod železniškim mostom dobilo prvo umetno plezalno steno. 

Čeprav je do ustanovitve prvega poklicnega gledališča v Novem mestu, Anton Podbevšek Teatra, kjer je ravnatelj že od vsega začetka, služboval v Ljubljani, se je kot režiser stalno vračal v Novo mesto in pripravil vrsto imenitnih špektakelskih predstav, med drugim tudi Pariz – Amsterdam – Berlin – Novo mesto ob 95-letnici Leona Štuklja, Trije zadnji problemi telesa v kamnolomu Cerov log, Trije zadnji problemi duha ob otvoritvi evropskega prvenstva v triatlonu, Duh je kost ob 250-letnici novomeške gimnazije, in Ave triumphator! ob 100-letnici Leona Štuklja. V svoje predstave je pogosto vključeval vrhunske športnike, tudi olimpijske zmagovalce in svetovne prvake med drugim Primoža Kozmusa, Ireno Avbelj, Sabino Šehić, Juryja Chechija in mnoge druge.

V pogovoru je Matjaž Berger med drugim poudaril nujnost napredovanja gledališča, ki danes ne more biti tako, kot je bilo nekoč, ko so bili igralci, boemi, v očeh ljudi pijanci ... "Pot nazaj je pretveza za nesposobnost. Gledališče mora iti naprej, treba je delati nove stvari in tudi uporabljati nove tehnologije. Avantgarda ni bila nikoli doma v Ljubljani, bila pa je v Novem mestu in v Trstu," je dejal med drugim in pohvalil novomeško publiko, ki je sposobna sprejemati stvari, za katere v Ljubljani menijo, da jih njihova publika ne bo razumela, ter dodal: "Če vznikne presežek, potem so tudi gledalci."


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.