FOTO: Maša ob 100-letnici posvečenja škofa Gnidovca
Ob 100. obletnici škofovskega posvečenja škofa in svetniškega kandidata <strong>Janeza Frančiška Gnidovca</strong> je bila v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani maša. Vodil jo je novi kardinal slovenskih korenin <strong>Vinko Bokalič Iglič</strong>. Pri maši je novega kardinala pozdravil tudi ljubljanski nadškof <strong>Stanislav Zore</strong>, prisoten je bil tudi kardinal <strong>Franc Rode</strong>.
Papež Frančišek je pred tednom dni, kot smo poročali, umestil 21 novih kardinalov, med njimi tudi argentinskega nadškofa slovenskih korenin Vinka Bokaliča Igliča. Ta je za Alojzijem Ambrožičem in Francem Rodetom že tretji kardinal, ki je izšel iz slovenske povojne emigracije. Teden dni po umestitvi je torej Bokalič Iglič v domovini svojih staršev daroval mašo, s katero so se spomnili 30. novembra 1924, ko je papeški nuncij, nadškof Ermenegildo Pellegrinetti v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani posvetil v škofa Janeza Frančiška Gnidovca.
Svetniški kandidat Gnidovec
Septembra 1873 v Velikem Lipovcu rojeni Gnidovec je bil v mašnika posvečen 23. julija 1896. Leta 1919 je s škofovim dovoljenjem vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. Papež Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za škofa v Skopju, škofovsko posvečenje pa je prejel 30. novembra 1924 v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.
Njegov škofovski položaj je bil zelo izpostavljen. Nagovoril je Albance v njihovem jeziku, kar Beogradu ni bilo prav. V socialnem in dušno-pastirskem delu je bil kot škof vedno med dvema ognjema med pritiski oblasti v Beogradu in propagando Albanskih voditeljev, so zapisali na spletni strani novomeške škofije.
V Skopju je zgradil zavetišče za najbolj zapuščene otroke. "Makedonci, pravoslavni in muslimani so ob opazovanju Gnidovčeve ljubezni do revežev in njegove pobožnosti že takrat govorili, da je njegovo življenje svetniško," še piše na spletni strani.
Postopek za beatifikacijo škofa Gnidovca se je začel leta 1973 v ljubljanski nadškofiji, vodili pa so ga postulatorji iz reda lazaristov. Papež Benedikt XVI. je 27. marca 2010 odobril objavo odloka o herojskih krepostih svetniškega kandidata. Po objavi postopka je sledil prenos njegovih posmrtnih ostankov z ljubljanskih Žal v cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na Gnidovčevo priprošnjo.
