En kovač konja kuje, kol´ko žebljev potrebuje?


Ali današnji šestletniki, pa verjetno tudi malo starejši otroci, res vedo o kom govori ta izštevanka? Kakšne so njihove predstave, brez prave izkušnje?
Zato smo se s skupino Žvrgolišče iz šentjernejskega vrtca odpravili na pohod do vasi Sela, k Hostovim, kjer domuje čisto pravi kovač. Tak, ki še zna podkovati konja in na nakovalu iz običajnega kosa železa izdelati prave umetnije. Malčki so navdušeno opazovali, kako spretno je kovač zakuril in kako so iz ognja zaprasketale ognjene iskrice. Tem iskricam pravijo kovaške bolhe, zato je bolje stati kakšen korak proč od ognja, da jih ne bi občutili.
Železo je postalo v ognju živo rdeče barve in takrat ga je kovač lahko začel oblikovati s svojim težkim kladivom. Še dobro, da je imel tudi malo manjša kladiva. Z njimi so se v kovanju železa preizkusili tudi otroci.
Kuj železo, dokler je vroče. Kaj malo bi zaleglo vihteti kladivo po mrzlem kosu kovine. To, pa je verjetno že nauk za nas odrasle. Vsako opravilo ima svoj pravi trenutek. Tudi vzgoja, tudi učenje. Kdove, ali bo otroke čez deset let še zanimalo kaj dela kovač.