Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Dežela na prostem kot ekomuzej


STA
31. 3. 2014, 18.15
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

dezela_kozolcev.jpg
M. Ž.
Dežela kozolcev (Foto: M. Ž.)

##IMAGE-3353029##

V Šentrupertu na Dolenjskem, kjer deluje muzej na prostem Dežela kozolcev, so priredili posvet na temo Muzeji na prostem - pot k ekomuzejem in izziv. Ugotovili so, da so tovrstne ustanove slabo povezane in da se same težko vzdržujejo. Poudarili so še pomen strokovnega sodelovanja in povezanosti z lokalnim okoljem ter s spremljevalnimi dejavnostmi.

Konservator novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Dušan Štepec je po koncu današnjega strokovnega posveta z mednarodno udeležbo za STA povedal, da je tradicija muzejev na prostem v Sloveniji prisotna od obdobja po drugi svetovni vojni. Od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja pa v državi vzpostavljajo tudi ekomuzeje, ki se od strokovno vodenih muzejev na prostem razlikujejo pa svoji lokalni naravnanosti in vlogi.

V Sloveniji delujejo le trije pravi ekomuzeji - Muzej hmeljarstva v Žalcu, ekomuzej Mura in ekomuzej pivških presihajočih jezer, mednje pa bi se radi uvrstili tudi v Šentrupertu, kjer imajo za kaj takega zagotovljene vse pogoje, je ocenil.

Vodstva omenjenih muzejev se morajo soočiti z vprašanji kaj, kako in čemu ohranjati: kako prenašati znanje, kako v omenjene projekte vključiti lokalno skupnost in kako naj kulturna dediščina služi lokalni skupnosti. Da bo obstala, mora služiti predvsem lokalnim prebivalcem in ne samo strokovnjakom, je poudaril.

Če bodo domačine pritegnili tudi k njenemu upravljanju, bo določen kraj lahko skoznjo vzpostavil svojo identiteto in jo na primeren način ter skozi svojo dejavnost predstavil obiskovalcem. To sicer ni naloga strokovnjakov ali države. Njihova vloga je le pomoč in usmerjanje pri kompleksni problematiki kulturne dediščine, je opozoril Štepec.

Sanes so predstavili različne vidike delovanja muzejev na prostem. Gre za kompleksno vprašanje, ki se dotika področij gradnje, varstva kulturne dediščine, upravljanja, izobraževanja in podobno, je navedel.

Hkrati so se dogovorili, da bodo skušali v programsko-organizacijskem odboru posveta pripraviti osnutek današnjih sklepov in jih kasneje objaviti, je še povedal Štepec.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.