Cerar: "Ta trenutek je pričaran sokolski duh!"

S športno-kulturno akademijo na travniku pred temeljito obnovljenim domom TVD Partizan so včeraj popoldne obeležili 90. obletnico ustanovitve sokolskega društva v Boštanju in 70. rojstni dan Sokolskega doma. Praznovanje visokih jubilejev so Boštanjčani začeli že v petek s pestro kulturno prireditvijo in z zahvalo zaslužnim za obnovo doma Partizana.
Na včerajšnji prireditvi v Boštanju so se v pestrem programu zvrstili telovadni nastopi učencev boštanjske šole, sevniškega gimnastičnega društva in Belokranjskih sokolov iz Metlike z več kot stoletno tradicijo. Aplavzov množice in gostov pa so bili deležni tudi nastopi sevniških mažoret, ki so se izkazale z osmim mestom na nedavnem evropskem prvenstvu, Boštanjskega kvinteta, Ljudskih pevcev iz Boštanja, Mešanega pevskega zbora Župnije Boštanj, razborske folklore…

Posebej pa je množica toplo pozdravila častnega gosta, olimpionika Miroslava Cerarja, "zlatega konjenika", ki je ob konju, telovadnem orodju, na katerem mu na vsem svetu dolgo ni bilo para, tudi spregovoril o pomenu sokolstva in prostovoljstva. "V tem trenutku je pričaran sokolski duh. Tudi takrat, pred desetletji so se nastopi odvijali v takem naravnem, travnatem okolju, na preprostih telovadnih napravah, s preprostimi željami, vendar s ponosnimi telovadkami in telovadci.
Jaz tudi izhajam iz tovrstnih generacij. Sem član TVD Partizan Narodni dom, to je društvo, ki je bilo ustanovljeno kot naslednik Južnega sokola leta 1863, prvo sokolsko društvo pri nas. Veseli me, da spoštujemo te generacije. Tukaj smo še nekateri iz te generacije, in sicer moja žena Zdenka, ki je tudi telovadila v tem društvu, in moj trener Jože Senica, ki je bil tudi sam telovadec.
Ni mogoče vsega plačati!
Pred mnogimi leti, mislim, da je bilo leta 1955 ali 1956 sem nastopal v reprezentanci Slovenije proti Vojvodini; mogoče v poduk mladim, kajti danes so drugi časi, časi profesionalizma: takrat smo bili veseli, ko so nam ponujali za vzpodbudo, za moč, čokoladne koščke in limone, da bomo vzdržali do konca šesteroboja. Dandanes so drugi časi in tudi drugačne zahteve. Rad bi pa poudaril, da je izjemno pomembno, da cenimo delo ljudi! Tako kot ste vi ustvarili zelo lep objekt in okolje.
Kajti, če ni ljudi, prostovoljcev, zagnancev, potem tudi ni prave vsebine! Še tako dobri pogoji ne pomagajo, če ni tistih zagnancev. In v naših časih, v naših društvih je bilo tega dovolj. Zadnja leta se že bolj zavedamo tega, da je treba v društvih skrbeti za ljudi, ki pravzaprav s svojim prostovoljnim delom in s svojim prostim časom čim več prispevajo, kajti ni mogoče vsega plačati!
Pomembno, da krepimo tudi narodno zavest!
V tistem času so bile vključene v sokolsko organizacijo vse generacije od najmlajših do najstarejših. Eden ustanoviteljev Sokola, dr. Viktor Murnik, je že takrat poudarjal, da je poleg telesnega gibanja, poleg druženja, poleg pravih športnih odnosov med ljudmi, še pomembno, da krepimo tudi narodno zavest.
Danes smo zanemarili pojem čast. Čast je vendar nekaj, na kar bi moral biti vsak ponosen, kar bi lahko bilo vodilo v vsakdanjem življenju. Tega marsikje primanjkuje, na žalost tudi v športu!" je med drugim dejal včeraj v Boštanju slovenska športna legenda Miroslav Cerar, ki je osvojil kar 30 medalj na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih.

Za obnovo doma Partizana okrog 280.000 evrov
Na petkovi prireditvi se je predsednik boštanjskega Partizana Roman Novšak zahvalil vsem članom za dolgoletno marljivo delo in tistim, ki so pomagali pri obnovi doma, v katerega so v zadnjih šestih letih vložili okrog 280.000 evrov. Samo vrednost prostovoljnih ur, popustov izvajalcev in pomoči v materialu so ocenili na okrog 120.000 evrov. Doslej pa so največ finančnih sredstev prispevali Krajevna skupnost Boštanj (okrog 60.000 evrov), občina Sevnica (okrog 53.000 evrov) in Športna unija Slovenije (20.500 evrov). Posebej se je zahvalil predsedniku gradbenega odbora Juretu Šlogarju, Borisu Pernovšku in Darku Šviglju, ki so ob tej priložnosti iz rok sevniškega župana in predsednika krajevne skupnosti Boštanj Jožeta Udovča prejeli, tako kot tudi Roman Novšak, posebno spominsko priznanje in priložnostno darilo. Sevniški župan Srečko Ocvirk je ob čestitkah Boštanjčanom za oba jubileja izročil Novšaku listino občine za društvo Partizan.
Novšak je ob bivšem ravnatelju boštanjske osnovne šole Ivanu Šnuderlu tudi med najbolj zaslužnimi, da so ob jubilejih izdali zbornik "Športni duh Boštanja praznuje". Gradiva so zbrali toliko, da ga bo več kot dovolj za še kakšno zajetnejšo publikacijo ob ponovnih jubilejih.
Imeli so tudi dramski odsek in tamburaško skupino
Sokolsko društvo Boštanj so ustanovili na pobudo uglednih boštanjskih veljakov, Alojza Drmelja, Jožeta Papeža in Franca Dobovška. Leta 1924 so bili boštanjski sokoli gostitelji okrožnega zleta, na katerem je nastopilo samo iz Boštanja 150 telovadcev, prav toliko pa iz Posavja, Celja in Zagreba. Boštanjčani so jih navdušeno pozdravili, vas pa praznično okrasili. Imeli so tudi dramski odsek, boštanjski sokoli so ustanovili celo tamburaško skupino. Zelo pogosto so nastopali tudi na Studencu, Bučki in v Št. Janžu, kamor so se vozili s kolesi in kmečkimi vozovi.

Prva in zadnja prireditev v novem domu februarja 1941
Leta 1931 sta sokolska funkcionarja Jože Slapšak in Franc Dobovšek uspešno opravila kupčijo Dolinarjevega posestva v središču Boštanja. Za 65.000 dinarjev so sokoli tako prišli do približno 1.200 m2 zemljišča in ga del že naslednje leto odstopili gasilskemu društvu, ki si je leta 1934 zgradilo svoj dom. Zaradi velike gospodarske krize so izgradnjo sokolskega doma pričeli šele leta 1939. Prva in zadnja prireditev v novem domu je bila predpustna zabava februarja 1941. Oktobra 1943 je bil dom požgan, po 2. svetovni vojni pa so zgradbo, od katere so po požigu ostali le zidovi, z udarniškim delom vaščanov in šolske mladine zvečine obnovili leta 1949.
"Skrb za razvoj zdravega telesa in duha nesebična služba."
Šnuderl je poudaril, da smo dolžni tradicijo in misel slovenskega sokolstva, da je zdrav duh v zdravem telesu, vrednotiti in nadaljevati, opomnil je še, da pa je "skrb za razvoj zdravega telesa in duha nesebična služba." Boštanjčanom je čestitala za visoka jubileja in uspešno obnovo doma tudi državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca, pri čemer je poudarila, da bi si takšnega duha sodelovanja in vzajemnosti želela tudi v večjih okoljih, mestih.

Neživljenjski predpisi zavirajo delovanje športnih društev
Sekretar Športne unije Slovenije Rado Cvetko pa je sekretarki, tudi v imenu več kot stotih društev pod okriljem unije, predlagal, da naj bi pri pripravljanju zakonodaje o društvih prisluhnili ljudem, kakršni so Boštanjčani, da ne bi neživljenjski predpisi, tako kot je to slučaj zdaj, zavirali delovanje športnih društev.
Cvetko, Novšak in Udovč so ob tej priložnosti podpisali pismo o nameri, s katerim naj bi Športna unija prenesla svoje lastništvo oz. premoženje (nepremičnine) Boštanjčanom, sopodpisnika Partizan in KS Boštanj pa se bosta kasneje dogovorila o delitvi te lastnine.

V pestrem kulturnem programu, ki sta ga tako kot tudi nedeljsko prireditev povezovala Sinjo Jezernik in Tanja Žibert, so zapeli tudi Oket Jurij Dalmatin, Ljudski pevci iz Boštanja in Koronke. Vsebinsko pa so ga zelo nazorno in posrečeno sooblikovali učenci boštanjske osnovne šole, predvsem ko so polni dvorani občinstva predstavljali sokolsko gibanje v Boštanju.
Boštanjčani so ob koncu obeh prireditev obiskovalce tudi pogostili z domačimi dobrotami in pijačami. Starejši domačini so obujali spomine na sokolstvo v kraju in zanimivim pričevanjem so prisluhnili tudi mlajši.