##IMAGE-3552271##

Po dolgi bolezni, levkemiji, se je od nas za vedno poslovil Brane Koncilja, panker iz Rumanje vasi, legendarni kolporter Mladine iz revolucionarnih osemdesetih let, samonikli filozof, svojevrstni glasbenik in prijatelj vsakomur, ki ga je spoznal.

Brane Koncilja, čeprav svojega formalnega študija filozofije nikoli ni končal, je filozof. Ko si ga srečal v Ljubljani, ko je še na Čopovi prodajal Mladino, ali pa v Novem mestu v Slonu in še lani prav tam pred Mladinsko knjigo na Glavnem trgu, preden so ga začeli prenavljati, in z njim spregovoril kakšno besedo, si dobil list, čisto na drobno popisan z njegovimi pankovskimi filozofskimi mislimi, pa še na orglice ti je zaigral. Po tistem jesenskem koncertu v Straži, ki so mu ga v pomoč v boju z boleznijo pripravili prijatelji, ga pred Mladinsko knjigo ni bilo več videti, ni mogel več priti. Ostal je sam v boju s svojo boleznijo, ki se je ni dalo premagati.

Brane Koncilja je bil legenda. Medtem ko so drugi njegovi soborci iz osemdesetih let eden za drugim sestopili s pankovske scene, postali kapitalisti, klošarji ali pa čisto vsakdanji ljudje, je Brane Koncilja svoji ideji ostal zvest do konca. Morda se marsikdo tega ni zavedal ali pa smo upali, da se tisto, kar je bilo tedaj že očitno, ne bo zgodilo ali pa da se ne bo zgodilo tako kmalu, a tisto prvo nedeljo v septembru smo se od njega poslovili. Na njegov način. Z glasbo, ki jo je imel tako rad. Na odru so stali mnogi, ki jim je na odru v mladinskem domu v Rumanji vasi pred skoraj štiridesetimi leti omogočil morda prvi nastop ali pa vsaj enega od prvih nastopov pred občinstvom.

Praktično ni bilo slovenske pank skupine, ki tam ne bi nastopila, nekateri so imeli tam celo svoj prvi nastop, na primer Majke. Polska malca je bila tam reden gost pa Indust bag, Bacili in še kdo. Tudi sam je igral kitaro in pel in na sebi svojstven način glasbeno ustvarjal v svojih skupinah Free 48 in Frakcija FM.

O njem morda ne bodo nikoli pisale enciklopedije, ker o posebnežih, kakršen je bil, enciklopedije ne pišejo. Izbral si je svoj način življenja in v njem je vztrajal do konca. Nikomur ni storil nič slabega, nikomur ni ostal nič dolžan, marsikdo pa mu bo lahko ostal hvaležen za vedno, za vse tisto, kar je Brane Koncilja dajal in dal.