Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Belokranjec o svojem življenju od pastirja do direktorja


Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše
12. 12. 2012, 08.45
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

p1300009_1_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
p1300017_9_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
p1300029_20_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Sinoči je bila v sprejemnici Belokranjskega muzeja v Metliki predstavitev knjige Antona Stipaniča z naslovom Od pastirja do direktorja. Z avtorjem, ki je bil rojen v Kloštru pri Gradcu, sedaj pa je razpet med rodno Belo krajino in Primorsko, se je pogovarjal Toni Gašperič.

Polna dvorana obiskovalcev je prisluhnila zanimivi pripovedi o delčkih Stipaničevega življenja. Kot je povedal, je knjiga nastala na prigovarjanje njegovih otrok, vnukov in mnogih prijateljev. Najprej je nameraval napisati le krajše zapiske, potem pa je nastala 200 strani debela knjiga, popestrena z mnogimi fotografijami.

V knjigi opisuje življenjsko in poklicno pot od pastirja, partizana, delavca na železnici, miličnika, udbovca, vladnega uradnika, diplomata, do direktorja Iskre, ki je bila takrat največje podjetje v Sloveniji. "Različne delovne dolžnosti so mi dale možnost, da gledam na življenje iz zelo različnih zornih kotov. Sam sem poskusil skoraj vse, zato mi ni bilo težko razumeti delavca, kmeta, policista, uradnika ali ministra. Videl in doživel sem veliko sveta, obiskal sem 35 držav na štirih kontinentih. Vedno sem skušal razumeti ta pisani svet brez predsodkov, tako kot sem ga doživljal," je v predgovoru med drugim zapisal danes 84-letni Anton Stipanič.

Lado Ambrožič pa je v svojem predgovoru še dodal, da je "pričujoča knjiga morda anahronizem, ki pa jo odlikujeta avtorjeva neposrednost in iskrenost, in po dolgem času, ko je že kazalo, da je konec določenega dela zgodovine, pripoved, ki jo preprosto moramo prebrati."

Naj omenimo še, da je Stipanič še vedno zagnan radiotelegrafist, ki je tudi zbiral naprave in ko je imel zajetno zbirko, jo je podaril Belokranjskemu muzeju, kjer je na ogled na stalni razstavi v sprejemnici muzeja. Najstarejša od naprav je iz leta 1926.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.