I. V.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Sloveniji se je nedavno mudil ameriški pisatelj bosanskega rodu in ukrajinskih korenin Aleksandar Hemon, kar je bila priložnost za pogovor z njim tudi v Novem mestu v založbi Goga, pri kateri je izšel prevod njegove zadnje knjige Svet in vse v njem, pred tem pa še Vprašanje Bruna, Tole ni zate in Moji starši.

Aleksandar Hemon je ta čas verjetno svetovno najbolj uveljavljen pisec z območja nekdanje Jugoslavije. Da je danes Američan, je posledica naključja. V ZDA je šel izkoristit mednarodno štipendijo, med študijem pa se je v njegovem mestu, Sarajevu, začela vojna. Ostal je na drugi strani velike luže, se naučil razmišljati in sanjati, pa tudi pisati v angleškem jeziku, nadaljeval študij in doktoriral ter postal ameriški pisatelj in tudi glasbenik.

Američani so ga sprejeli in priznali. Danes je profesor na sloviti univerzi Princeton, kjer predava kreativno pisanje, film in scenaristiko.

Svet in vse v njem je vojni in obenem ljubezenski roman. Začenja se z verjetno najbolj znanim dogodkom, ki je kdaj zanetil kakšno veliko vojno, sarajevskim atentatom, ki ga sarajevski Jud Pinto, doktor farmacije, doživi v svoji lekarni, kjer pomaga članu spremstva čez nekaj trenutkov ubitega prestolonaslednika Ferdinanda zdraviti glavobol in ga poljubi, in v naslednjih letih najstrašnejšo vojno doživi v živo na fronti v Galiciji, kjer je med drugim padla tudi velika večina v prvi svetovni vojni ubitih slovenskih vojakov v uniformah avstro-ogrske monarhije.

Hemonove opise po Prešernovo mesarskega klanja lahko primerjamo z opisi bitk prve svetovne vojne Hemingwaya, Haška in Jakoba Prešerna, ki je svoj odhod na soško fronto doživel tam, kjer je imel Hemon tokrat literarni večer, pred novomeškim rotovžem.

I. V.

Smrt, v blatu raztreščena čreva in v prahu razmazani možgani ubitih vojakov v Hemonovih zapisih postanejo nekaj normalnega, človeško življenje in neskončno trpljenje izgubita kakršno koli vrednost. Vsej tej neskončni tragediji pa Hemon postavlja po robu ljubezen, ki se je spletla med sarajevskim Judom Pintom in njegovim muslimanskim rojakom Osmanom. Ljubezen, ki ne preživi le vojne, ampak tudi rusko ujetništvo in revolucijo pa dolgo vračanje domov. Ne prijateljstvo, ljubezen, saj, kot v romanu izjavi Osman, prijatelji ne fukajo.

V pogovoru s pisateljico in novinarko Adriano Kući je Aleksandar Hemon priznal, da je roman pisal kar 13 let, v tem času pa napisal štiri druge knjige in več scenarijev, se preselil v Chicago, dobil dva otroka in enega izgubil ter začel predavati na Princetonu.

Bolj kot o vojni, katere zgodba je še kako aktualna tudi danes, sta se pogovarjala o ljubezni in večjezičnosti, ki prav tako zaznamuje roman. 

»Ljubezen je človek, s katerim hočeš živeti, pa naj bo to moški, ženska ali otrok. Tudi nostalgija je ljubezen, ampak specifična. Dom pa je tam, kjer bi rad živel. Trenutno je to kavč v Sarajevu,« je vprašanja o ljubezni in domu v fotelju pred rotovžem pojasnil Aleksandar Hemon.