V Krškem načrtujejo več kot 500 novih stanovanj
V MO Krško se pripravlja več stanovanjskih projektov, ki bi lahko v prihodnjih letih občutno povečali ponudbo stanovanj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na današnji novinarski konferenci so predstavili načrte občinske družbe Rudar Senovo ter zasebnih investitorjev, ki kratkoročno predvidevajo do 350 novih stanovanj, dolgoročno pa celo do več kot 500. Vendar so projekti v zelo različnih fazah: nekateri že imajo gradbena dovoljenja, za druge se šele pripravljajo prostorski akti. Trenutno povpraševanje nekoliko presega ponudbo, sicer pa zadnje znane demografske projekcije za občino ne napovedujejo bistvene rasti prebivalstva.
Župan Janez Kerin je poudaril, da občina stanovanjsko politiko obravnava kot eno pomembnejših razvojnih področij. Njena naloga je predvsem priprava prostorskih pogojev, sodelovanje z investitorji in zagotavljanje možnosti za javno ter zasebno gradnjo.
Po njegovih besedah Krško glede na število prebivalcev sodi med občine z največjim javnim stanovanjskim fondom, pri čemer je potrebno upoštevati tudi stanovanja družbe Rudar Senovo, ki je v 99,9-odstotni občinski lasti. Kerin je izpostavil tudi pomen domačih investitorjev in izvajalcev, saj naj bi se z njihovimi projekti krepilo lokalno gospodarstvo, kapital pa ostajal v domačem okolju.
Pomembno podlago za nadaljnje gradnje predstavlja tudi novi občinski prostorski načrt, katerega sprejem je po navedbah občine v zaključni fazi.
Rudar najprej na Senovem, nato v Krškem
Pomemben del občinske stanovanjske politike izvaja Rudar Senovo, ki upravlja javna najemna stanovanja ter vlaga v njihovo obnovo in gradnjo novih. Kot je pojasnil direktor Goran Udovč, družba javnih stanovanj praviloma ne prodaja, temveč želi fond dolgoročno povečevati.
Na stičišču Ceste 3. julija in Ceste kozjanskega odreda na Senovem načrtujejo dva večstanovanjska objekta s skupno 30 stanovanji. Zanje že imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje, ocenjena vrednost naložbe pa znaša 6,82 milijona evrov.
Pripravljen je tudi projekt za večstanovanjski objekt ob Sremiški cesti v Krškem, kjer je predvidenih še 13 stanovanj s podzemno garažo. Vrednost tega projekta znaša 2,72 milijona evrov.
Za vse projekte čakajo na napovedani državni razpis za gradnjo javnih najemnih stanovanj, ki bi omogočil pridobitev nepovratnih sredstev. Če razpisa do sredine prihodnjega leta ne bo, nameravajo za gradnjo na Senovem zagotoviti drugačne vire, predvidoma dolgoročna posojila.
Po sedanji časovnici bi bilo tamkajšnjih 30 stanovanj pripravljenih za vselitev konec leta 2028, nato bi nadaljevali gradnjo ob Sremiški cesti.
Rudar pripravlja tudi večji razvojni projekt v Brestanici. V bližini šole je pridobil zemljišča, občina pa ga je dokapitalizirala še z dodatnimi zemljišči. Skupaj gre za približno 16.000 kvadratnih metrov površin, na katerih želijo urediti novo stanovanjsko sosesko z zelenimi površinami, igrišči in spremljajočo infrastrukturo. Pred gradnjo bo treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.
Koliko bodo znašale najemnine?
Na novinarski konferenci je bilo pojasnjeno, da se najemnine javnih najemnih stanovanj trenutno gibljejo približno med 3,5 in 5,5 evra na kvadratni meter, pri novogradnjah pa bi lahko dosegle tudi osem evrov. Za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje bi to pomenilo od 210 do 330 evrov mesečne najemnine, pri višji ceni pa 480 evrov, brez obratovalnih stroškov.
Pri novih večstanovanjskih objektih načrtujejo praviloma po dve parkirni mesti na stanovanje, večinoma v garažah. S tem želijo zmanjšati površine zunanjih parkirišč ter več prostora nameniti zelenim in skupnim površinam.
Udovč je še pojasnil, da ima Rudar od lanskega leta status neprofitne stanovanjske organizacije, ki mu omogoča dostop do določenih javnih sredstev, hkrati pa omejuje delež tržnih prihodkov. Z gradnjo novih stanovanj bi se odprla tudi možnost postopne obnove starejšega stanovanjskega fonda: obstoječe stanovalce bi lahko preselili v novogradnje, izpraznjena stanovanja pa temeljiteje prenovili.
Zasebni investitorji načrtujejo več sto stanovanj
Vodja občinskega oddelka za ureditev prostora in varstvo okolja Petra Ereš Malus je predstavila tudi projekte zasebnih investitorjev. V starem Krškem, na območju sedanjega Avtoline-a, je predvidenih približno 60 stanovanj z garažno hišo. Občinski podrobni prostorski načrt je že sprejet, pred gradnjo pa bo treba obstoječo servisno dejavnost preseliti.
Na Vidmu investitor pripravlja gradnjo 34 stanovanj, za katera pridobiva gradbeno dovoljenje. Na območju sedanjega pumptracka je predvidenih še 47 stanovanj z garažno hišo, vendar je tam prostorski načrt še v pripravi. Ob Cesti krških žrtev, na območju nekdanje kitajske restavracije, načrtujejo dve stanovanjski lameli s skupno 50 stanovanji in pet stanovanjskih hiš. Investitor že pripravlja dokumentacijo za gradbeno dovoljenje.
Dva projekta sta predvidena tudi v Leskovcu pri Krškem. Na območju objekta Cekin načrtujejo približno 68 stanovanj v dveh objektih, ki bi ju gradili fazno. Na območju Leskovec MDB pa so predvideni trije stanovanjski stolpiči s skupno 66 stanovanji in povezano garažno hišo.
Najobsežnejši zasebni projekt pa je načrtovan na območju nekdanje tovarne Labod. Predstavljena idejna zasnova predvideva približno 160 stanovanj, več garažnih objektov in postopno preureditev širšega območja. Gre za dolgoročnejši projekt, za katerega bo treba šele pripraviti prostorski načrt.
JEK 2 in demografski trendi
Župan je pojasnil, da iz njemu poznane zadnje demografske študije izhaja, da na tem območju ni predvidenega demografskega prirasta prebivalstva. Na novinarsko vprašanje, zakaj občina načrtuje tako obsežno stanovanjsko gradnjo, če demografske analize ne napovedujejo povečanja števila prebivalcev, pa so predstavniki občine odgovorili, da je povpraševanje po stanovanjih veliko, prostih stanovanj pa primanjkuje.
Pomemben dejavnik prihodnjega povpraševanja po stanovanjih je tudi morebitna gradnja drugega bloka krške jedrske elektrarne JEK2. Po Kerinovih besedah pa je treba razlikovati med stanovanji za stalne prebivalce in začasnimi nastanitvami delavcev med gradnjo. Slednje naj bi obravnavali posebej v okviru državnega prostorskega načrtovanja.
Koliko delavcev in njihovih družin pa bi se zaradi projekta dolgoročno naselilo v Posavju, še ni jasno. To bo odvisno tudi od obsega sodelovanja domačih podjetij pri gradnji.
Kerin je ob tem opozoril, da posavske občine od države pričakujejo usklajeno pripravo državnega prostorskega načrta in posebnega razvojnega zakona za JEK2.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
