© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Spomin na prve krške partizane
Čas branja 4 min.

Borčevska slovesnost: »V času, ko se zgodovina relativizira in žrtve izenačujejo z rablji, je ravno naš spomin naš upor«


Martin Luzar
28. 7. 2025, 17.10
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Združenje borcev za vrednote NOB Brežice je pripravilo v soboto svečanost v spomin na prvo krško četo.

spominska-slovesnost-v-gozdu-dobrava, krska-partizanska-ceta
Martin Luzar
Tadej Škof

Pri lovski koči Lovske družine Brežice v gozdu Dobrava pri Bukošku je zbrane nagovoril predsednik ZBV NOB Brežice Tadej Škof.

spominska-slovesnost-v-gozdu-dobrava, krska-partizanska-ceta
Martin Luzar
Slovesnost v spomin krške partizanske čete 26. julija 2025 v gozdu Dobrava

Kot je rekel, je krško četo, prvo uporniško skupino na krškem območju, zbral Peter Jernejec. Zaradi pomanjkanja previdnosti in zaradi neizkušenosti pripadnikov ter dvojne izdaje so skupino, ki je imela vse značilnosti zgodnjega partizanstva, uničili Nemci že v začetku njenega delovanja. Člane skupine so namreč zajeli in zaprli ter jih potem ustrelili v gozdu Dobrava. Na tistem mestu v gozdu je spomenik. Tam ali pri bližnji lovski koči, pri kateri je bila tokratna slovesnost, borčevska organizacija pripravi vsako leto spominski dogodek, pri čemer se organizacijsko izmenjujeta ZBV NOB Krško in ZBV NOB Brežice, je povedal Tadej škof. Obsodil je nacizem in fašizem in posebej domače izdajalce.

spominska-slovesnost-v-gozdu-dobrava, krska-partizanska-ceta
Martin Luzar
Slovesnost v spomin krške partizanske čete 26. julija 2025 v gozdu Dobrava

Spomin kot upor 

Brežiška podžupanja Mojca Florjanič je kraj v gozdu Dobrava s spomenikom krški četi imenovala svetišče. »Tu so koraki in dejanja naših prednikov, ki so verjeli, da je vredno umreti za svobodo. In tu je tišina, ki govori glasneje kot besede - tišina, ki nam šepeta imena padlih, katerih življenjska zgodba se je končala tako zelo prezgodaj, a njihovo sporočilo tako globoko živi naprej,« je poudarila. Pripadniki krške partizanske skupine so po njenih besedah s svojim uporom postali luč tistim, ki so tavali v strahu in negotovosti. »V času, ko se zgodovina pogosto relativizira, ko se žrtve izenačujejo z rablji in ko nas vabijo in silijo, naj pozabimo - prav v tem času je ravno naš spomin naš upor,« je poudarila Mojca Florjanič.

Pomembna mednarodna vloga 

Slavnostni govornik dr. Milan Jazbec je poudaril, da so bili Slovenci v drugi svetovni vojni izpostavljeni genocidu fašizma in nacizma. Krška četa po njegovem pomeni upor mladih, ki so čutili krivice in se niso strinjali z njimi in ki so si upali. »Zato smo lahko ponosni nanje in s ponosom pripravljamo spominske slovesnosti, kot je tokratna,« je dejal.

spominska-slovesnost-v-gozdu-dobrava, krska-partizanska-ceta
Martin Luzar
Slovesnost v spomin krške partizanske čete 26. julija 2025 v gozdu Dobrava

V Posavju je, kot je spomnil, delovala tudi Brežiška četa. Na Silovcu pri Sromljah je bil ustanovljen Kozjanski odred. Ta je bil prva velika oborožena formacija na širšem Štajerskem leta 1944 po tistem, ko je XIV. divizija prišla na to območje. V zaključnih operacijah ob koncu vojne je med drugim tudi osvobajal Mursko Soboto. Tako upor proti okupatorjem v Posavju sestavlja širši lok upora proti nacizmu in taka spada v mednarodni okvir, je rekel Jazbec.

Vrednote

Poudaril je vrednote, ki so prežemale uporništvo. »Prostost, svoboda, neodvisnost, samozavest. To so vrednote, ki jih potrebujemo, v katere zaupamo in s katerimi ohranjamo tudi tradicijo krških borcev,« je dejal slavnostni govornik.

Jazbečeva pobuda: mednarodna proslava

Zavzel se je za spoštovanje lastne države in za zaupanje vanjo, njeno mesto na svetovnem zemljevidu ni neopazno. »Na svetu je približno osem milijard ljudi, 3.500 jezikov in okrog dvesto držav. Manj kot dvesto jezikov na svetu ima svojo državo. In mi smo med njimi. Dvamilijonski narod s svojim jezikom, ki je uradni jezik Evropske unije, ki je enakopraven z vsemi ostalimi evropskimi jeziki. To je dosežek, ki korenini za omenjenim uporništvom.

To je izjemno pomembno, tega se moramo zavedati in se o tem tudi pogovarjati,« je poudaril slavnostni govornik.

spominska-slovesnost-v-gozdu-dobrava, krska-partizanska-ceta
Martin Luzar
Slovesnost v spomin krške partizanske čete 26. julija 2025 v gozdu Dobrava

Slavnostni govornik je spomnil, da je Nemčija podpisala kapitulacijo 8. in potem še enkrat 9. maja 1945. »Druga svetovna vojna na evropskih tleh se je končala v Sloveniji, ko je nemški general Alexander von Löhr v vasi Poljana na Koroškem blizu meje v okolici Dravograda predal armadno skupino E ter kvislinge, izdajalce, ki so se umikali, ki so bežali pred roko pravice, slovenskemu generalu Ivanu Dolničarju. Imel sem to veliko čast, da mi je general Dolničar pokazal točno tisto mesto, kjer se je zgodila ta predaja.

Torej druga svetovna vojna na evropskih tleh se je končala pri nas,« je poudaril slavnostni govornik dr. Milan Jazbec. Ob tem je predlagal Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenijese zavzame za to, da bo v Poljani vsakoletna mednarodna proslava. »Povabite na to spominsko slovesnost svetovne voditelje, zavezniške kolege veterane, borce. Naredite iz tega veliko mednarodno proslavo, da se bo vedelo tudi širše, kaj je slovenski prispevek k zmagi v drugi svetovni vojni, kako se neguje spomin, in kaj vse je vtkano v ta spomin. To bo dodaten kamenček v mozaiku slovenskih dosežkov in spomina, ki nas pelje v prihodnost in skozi katerega ohranjamo pri življenju med nami krške borce in vse ostale njim podobne, hkrati pa motiviramo mlade, da se borijo za vse tiste svetle ideale,« je poudaril dr. Milan Jazbec, slavnostni govornik na spominski slovesnosti v gozdu Dobrava 26. julija.

spominska-slovesnost-v-gozdu-dobrava, krska-partizanska-ceta
Martin Luzar
Slovesnost v spomin krške partizanske čete 26. julija 2025 v gozdu Dobrava

Pesmi

Prireditev on častni straži pripadnikov Slovenske vojske je vodila Ida Ostrelič. V kulturnem sporedu so nastopili Ljudski pevci Globoko pod vodstvom Francija Keneta ter častni predsednik ZBV NOB Brežice Stane Preskar z branjem pesmi pokojnega Franca Živiča.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.