NEK

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nuklearna elektrarna Krško (Nek) je tudi ob junijskem vročinskem valu obratovala s polno močjo ob upoštevanju okoljskih omejitev. Čezmerno segrevanje Save, ki jo uporabljajo za odvajanje odvečne toplote, so v nuklearki preprečili z zagonom sistema hladilnih stolpov. Ob morebitnih hujših in daljših vročinskih valovih bi moč reaktorja tudi zmanjšali.

Hladilni stolpi ohladili Savo, Nek ostala na polni moči

Nek je pri obratovanju namreč omejena tudi z zahtevami glede segrevanja reke Save. Njena voda se uporablja za odvajanje odvečne toplote, ki je ni mogoče pretvoriti v koristno delo in nato v električno energijo. Črpalke vodo potiskajo skozi kondenzator in jo nato segreto vračajo v reko, so v objavi na svojih spletnih straneh pojasnili v elektrarni.

Skladno z okoljskimi omejitvami mora nuklearka zagotavljati, da dnevna povprečna temperatura Save v točki popolnega premešanja, ki je v podslapju Hidroelektrarne Brežice, ne preseže 28 stopinj Celzija in da povprečni dnevni prirast temperature v točki mešanja ne preseže treh stopinj Celzija.

Ob visokih temperaturah in nizkih pretokih se te meje dosežejo hitreje, zato elektrarna postopoma vključuje hladilne stolpe in tako zmanjša toplotno obremenitev reke, kar se kaže kot nekoliko nižja moč na pragu elektrarne. Ta se zmanjša tako zaradi povečane lastne rabe kot nižanja termodinamičnega izkoristka sekundarnega kroga, ki je odvisen od hladilne vode terciarnega kroga.

Kot so poudarili v Neku, omejitev iz okoljevarstvenega soglasja za elektrarno ni bila nikoli presežena. "Nek je to preprečevala z omejevanjem odvzema reke Save, torej z zagonom sistema hladilnih stolpov. Pri podatkih Agencije RS za okolje za merilno mesto Sava Čatež je treba upoštevati, da se za Hidroelektrarno Brežice v Savo izliva reka Krka, katere temperatura je v tem vročinskem valu bistveno presegla 28 stopinj Celzija, podobno kot reka Savinja ob izlivu v Savo," so zapisali.

Sava se je po njihovih podatkih junija zaradi delovanja nuklearke segrevala povprečno za 2,4 stopinje Celzija in največ za tri stopinje Celzija, kar je tudi zgornja dovoljena meja.

Kot so dodatno pojasnili, so obratovanje na polni moči ohranili tudi po 3. juliju, pri čemer so še naprej uporabljali sistem hladilnih stolpov. Temperatura Save je po njihovih navedbah trenutno nižja kot med vročinskim valom, pretok pa je zaradi pomanjkanja padavin še vedno nizek. "Nek se bo tudi v prihodnje prilagajala razmeram, ki pa jih ni možno natančno napovedati," so navedli.

Če bo še bolj vroče, bo Nek zmanjšala moč reaktorja

Junijska izkušnja je po njihovih besedah pokazala, da podnebne spremembe z vročinskimi valovi močno vplivajo na kmetijstvo, gospodarstvo in infrastrukturo. Celotna Evropa se sooča tudi z izzivi na področju proizvodnje električne energije v tovrstnih razmerah in države iščejo najboljše možne rešitve. Tudi v Sloveniji poteka strokovna razprava, kako se pripraviti na ponovitev junijskih okoliščin.

"Na zagotavljanje razpoložljivosti delovanja Neka bi vplivale razmere, ko z uporabo sistema hladilnih stolpov ne bi mogli več upoštevati upravnih omejitev, povezanih z reko Savo. Nek bo še naprej upoštevala vse predpisane omejitve - tudi z zmanjšanjem moči elektrarne, natančneje reaktorja, in po potrebi tudi z zaustavitvijo," so dodali.

ZEG: Sava naj bi se čezmerno segrela

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije medtem Neku očitajo kršitve okoljevarstvenega soglasja, saj naj bi Savo med junijskim vročinskim valom večkrat čezmerno segrel. V petek so na Evropsko komisijo naslovili uradno pritožbo proti Sloveniji. Pristojne državne institucije so po njihovih besedah namreč sistemsko opustile okoljski nadzor nad delovanjem krške nuklearke in neposredno kršile okvirno vodno direktivo EU, so v zvezi zapisali v sporočilu za javnost.

V Neku očitke zavračajo. Kot so navedli, elektrarna obratuje v strogi skladnosti s pogoji, določenimi v okoljevarstvenem soglasju. Uporaba dnevnega povprečja prirastka temperature Save po njihovih besedah ne pomeni prirejanja pravil, temveč je nujna posledica fizikalnih lastnosti rečnega ekosistema.

Točka popolnega premešanja se namreč nahaja približno deset kilometrov nizvodno od elektrarne. Voda, ki to zapusti ob nizkih pretokih, to točko doseže v 60 do 70 urah. "Zaradi tega časovnega zamika in vpliva zunanjih dejavnikov, kot so sončno sevanje, temperatura zraka, veter in izhlapevanje, ima Nek le omejen vpliv na prirast temperature reke Save v točki popolnega premešanja," so pojasnili.

Pravno gledano je zato po njihovih besedah relevantno dnevno povprečje, ki upošteva celoten cikel obremenitve in naravno nihanje temperature vode.